TFL Vsebine / TFLGlasnik

Že kar malo preroško je družba Tax-Fin-Lex v Portorožu 15. in 16. oktobra 2024 pripravila tretjo konferenco o plačah v javnem sektorju, ki je potekala dan po tistem, ko se je odbor DZ za notranje zadeve v drugi obravnavi opredelil do predloga zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju. Besedilo so popravili z dopolnili, ki jih je vložila koalicija, predhodno pa so se o njih uskladili predstavniki vlade in sindikatov. Med drugim so kot začetek uporabe zakona določili 1. januar 2025, že dolgo pa je v javnosti znano, da po tistem noben javni uslužbenec ne bo uvrščen pod minimalno plačo, ki za leto 2023 znaša 1253,90 evra.

»Bil je skrajni čas za reformo,« je ob uvodnem pozdravu več kot 250 udeležencev dejala Zlata Tavčar, direktorica portala Tax-Fin-Lex, »saj skoraj 200.000 zaposlenih v javnem sektorju čaka na reformo že 15 let. Država pa v ta namen porabi več kot 5 milijard evrov na leto.«

Poleg številnih možnosti, da so dva dni lahko postavljali vprašanja, je bila za udeleženca najlepša že kar ekskluzivna novica, ko je Branko Vidič, vodja sektorja za plače v javnem sektorju na ministrstvu za javno upravo, predstavil aplikacijo, ki je na voljo tudi na spletni strani ministrstva, s pomočjo katere lahko javni uslužbenci sami preračunajo predvideno plačo novih plačnih sistemov. Kot je ob tem povedal Vidič, se s prenovo plače povišujejo vsem zaposlenim v javnem sektorju, in sicer povprečno za 416 evrov. S praktično uporabo omenjene aplikacije je razčlenil, kako bo povišanje do omenjenega zneska potekalo v dveh letih: več kot tretjina javnih uslužbencev bo v celoti prejela višje plače v dveh letih, tako imenovana spodnja tretjina plačne lestvice.

Že ob uvodu je bil posebne pozornosti deležen nagovor Petra Pogačarja, generalnega direktorja direktorata za javni sektor na ministrstvu za javno upravo. »To ni samo neka konferenca ali seminar, temveč stičišče vseh, ki se profesionalno ukvarjamo s plačnim sistemom v javnem sektorju.« Priložnost je izrabil tudi za to, da je opozoril, da v luči pomanjkanja kadrov na vseh področjih, tudi v javnem sektorju, reforma plačnega sistema ne bo dovolj. Posebej je poudaril, da bo treba graditi tudi na ugledu delodajalca, pogojih dela in privabljanju mladih v sistem. Pomembno je tudi vprašanje, kako obstoječe zaposlene obdržati.

Na njegove besede se je navezal Jakob Počivavšek, predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam. Poudaril je, da je treba spremeniti pogoje dela, s čimer bi dosegli večje zadovoljstvo zaposlenih. Kot meni, bi morali v javnem sektorju vpeljati ukrepe, kot jih že uporabljajo delodajalci v zasebnem sektorju.

Srečanje se je začelo s predavanjem Lidije Apohal Vučković, zunanje sodelavke ministrstva za javno upravo. Kje smo v plačnem sistemu, se je vprašala. Tako vemo, da ima nova plačna lestvica 67 plačnih razredov v nominalni vrednosti; razpon med razredi je 3 odstotke (doslej 4 odstotke, op. a.), med najnižjo in najvišjo plačo je razmerje 1 proti 7.

Boro Nikić, vodja oddelka za analitiko in javnost plač, je podrobno razložil metodologijo prevedbe osnovnih plač in pridobitev višjih plač v prehodnem obdobju. To je toliko pomembnejše zaradi postopnosti zviševanja plač, saj bodo javni uslužbenci in funkcionarji pridobili osnovno plačo v novi plačilni lestvici postopoma v šestih obrokih do 1. januarja 2028.

»To ni samo neka konferenca ali seminar, temveč stičišče vseh, ki se profesionalno ukvarjamo s plačnim sistemom v javnem sektorju.«

Prihodnosti ni več mogoče načrtovati, treba jo je predvidevati. S temi besedami je Peter Pogačar začel popoldanski del konference, ko je govoril o izzivih pri zaposlovanju v javnem sektorju. Že v uvodu se je spraševal, katere javne storitve bo v prihodnje zagotavljal javni sektor. Ob omembi digitalizacije je podrobno razčlenil priložnosti, kot so povečanje učinkovitosti, prilagodljiva organizacija dela in izguba delovnih mest zaradi pomanjkanja zaposlenih. Na drugi strani tveganja prinašajo odvečnost delovnih mest, problem časa, v katerem morajo biti zaposleni na voljo delodajalcu, in zmanjšanje stopnje zaposlenosti ob krajšanju delovnega časa. Posebej si gre zapomniti njegov komentar na račun upanja zaradi višje rodnosti: »Mi problem rešujemo zdaj, ti, ki se bodo šele rodili, bodo med nami čez 25 let.«

»Visoko usposobljeni delavci, ki uporabljajo umetno inteligenco, v skladu z njenimi zmogljivostmi lahko izboljšajo učinkovitost za do 40 odstotkov,« je prepričan Peter Mesarec, znani svetovalec na področju umetne inteligence, ki je v svojem slogu s kratkimi trditvami in primeri govoril o ChatGPT kot pomočniku v javnem sektorju. »Le obnašajte se do njega kot do sodelavca in mu jasno povejte, kaj potrebujete.« Na rob dovtipom o tem, da ga številni v javni upravi uporabljajo, tudi tako, da v službo nosijo svoje prenosnike, je slednjim zatrdil in jih potolažil, da ne obstaja program, ki bo ugotovil, ali so nekaj napisali oni ali omenjeni obče znani program.

Potem ko je Peter Mesarec pripravil poslušalce na družbo z umetno inteligenco, je Tjaša Kohek iz družbe Tax-Fin-Lex na praktičnih primerih pokazala, kako uporabljati umetno inteligenco (TFL AI) na povsem varen način. Težave, ki nam jih dela ego v komunikaciji, bi si zaslužile posebno srečanje ali tečaj, a nas je Ksenija Benedetti iz Akademije za poslovni protokol s prikazovanjem nazornih situacij spomnila, da se »vse spreminja, a bistvo v medčloveških odnosih ostaja enako: spoštovanje«.

Predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun je prvi dan konference sklenil z opozorilom, da plače v javnem sektorju predstavljajo približno četrtino izdatkov javnega sektorja, zaradi česar ne gre zanemariti nadzora nad izdatki. Kračun je napovedal, da bi se za zagotavljanje vzdržnosti javnega dolga morala rast porabe v prihodnjih letih upočasniti.

Drugi dan konference smo začeli z odvetnico Tanjo Bohl in ocenami o tem, kako bodo novosti zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) vplivale na delovna razmerja v javnem sektorju. Seveda se je podrobno lotila tudi zdaj tako aktualne pravice do odklopa. Naj spomnimo, da od 16. oktobra ta določila že veljajo.

Kako pa je s prenovo uslužbenskega sistema in kako se prilagoditi sodobnim izzivom? O tem je govorila Barbara Koželj Sladič, vodja sektorja organizacije javnega sektorja ter za uslužbenski sistem na ministrstvu za javno upravo. Prepričana je, da je obstoječi zakon o javnih uslužbencih kakovostno izhodišče za posodobitev uslužbenskega sistema. A ob zvrhani meri previdnosti in z vključenostjo različnih deležnikov, ki s svojimi izkušnjami in znanjem prispevajo k boljšim rešitvam. Še posebej se je zavzela za vzpostavitev centra za kadre z enotno vstopno točko.

Sociologinja Štefka Korade Purg je podrobno razčlenila zakonske okvire, ki urejajo področje določanja in sistemizacije delovnih mest. Akt o sistemizaciji delovnih mest mora vsebovati najmanj enajst prvin – posebej pa je spregovorila o izjemah pri določanju delovnih mest mimo akta o sistemizaciji.

Plačilni sistem kot orodje upravljanja kadrov. Tako bi lahko podnaslovili dopoldanski del drugega dne konference, saj so kar tri poznavalke razmer govorile ravno o tem. Dobesedno v živo in iz življenja sta o tem najprej spregovorili magistri Mojca Mihelič, predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije, ter Melita Zorec, direktorica Doma starejših občanov Ljubljana Vič - Rudnik. Zlasti Mojca Mihelič je naravnost povedala, da so ključni razlogi za pomanjkanje učiteljskega kadra nespoštovanje, navidezna avtonomija in šele na tretjem mestu prenizke plače. »In plača je vendarle vrednost, ki jo družba priznava poklicu,« je med drugim dejala.

Redko kdaj se vprašamo, kako upravljati kadre v denimo domu starejših občanov, v katerem je v dveh enotah 562 stanovalcev, 285 zaposlenih (skorajda četrtina je tujcev) in imajo 64 praznih postelj. Prosilcev je seveda dovolj, a ljudi, ki bi delali z njimi, ni. Seveda v tem in drugih domovih vedo, kako rešiti problem, a sta škarje in platno v državnih rokah: 20 odstotkov višje plače, ureditev stanovanjske politike za zaposlene iz tujine, hitrejši postopki zaposlovanja in integracije tujcev. In še bi lahko naštevali. Irena Ilešič Čujovič, predsednica Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije, je o isti temi dodala še sindikalni vidik v luči nastajajoče zakonodaje.

Kakšne naključne ali namerne napake delajo pri plačah in drugih obračunih, je s posameznimi primeri ponazorila in opozorila Nataša Musar Mišeljić, vrhovna državna revizorka na računskem sodišču. Nekako v isti sklop so sodile tudi aktualne odločitve komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi Republike Slovenije. Nekatere primere je opisala Danijela Mišić Pogorevc. Posebej so bili izstopajoči primeri problemov izplačila nadomestila plače za praznike pri neenakomerni razporeditvi delovnega časa, kar je iz svoje prakse nanizala Nina Scortegagna Kavčnik.

Konferenco smo sklenili z dr. Špelco Mežnar, ustavno sodnico. Še enkrat je zelo podrobno razložila in utemeljila odločitev ustavnega sodišča v zvezi s plačami sodnikov. Kot nalašč aktualno, saj je ravno dan po končanju konference STA objavila novico o tem, da v Sindikatu delavcev v pravosodju nasprotujejo načrtovanim plačnim uvrstitvam delovnih mest v pravosodju, zlasti strokovnih sodelavcev, pri plačni reformi javnega sektorja. V odprtem pismu predsedniku vrhovnega sodišča so opozorili tudi na pomanjkanje strokovnih sodelavcev s sodišč in predstavili svoj predlog novih plačnih uvrstitev.

Na koncu konference se je Zlata Tavčar zahvalila za zaupanje družbi Tax-Fin-Lex in ob tem dodala, da je »sistem plač v javnem sektorju velika tema. A ne zgolj zavoljo 200.000 zaposlenih, pač pa tudi zato, ker ste šele po petnajstih letih čakanja doživeli reformo. Veliko bo še vprašanj in še veliko dilem, tako da smo se nekateri pogovarjali in odločili, da bomo pripravili še spomladanski del te konference, kar bo v aprilu mesecu. Seveda ste povabljeni tudi na četrto konferenco o plačah v javnem sektorju, ki bo 22. in 23. oktobra 2025.«

Več fotografij si lahko ogledate na našem Facebook profilu!