TFL Vsebine / TFLGlasnik

Tudi v Sloveniji je vse več ljudi, ki iščejo zaposlitev v kolektivih, ki že prakticirajo svetovni in evropski trend sabatikal ali sobotno leto, pravi mag. Nina Scortegagna Kavčnik. Prisluhnili smo ji na uvodu četrte dvodnevne konference o delovnem pravu v praksi. Tradicionalno jo je v sodelovanju z omenjeno strokovnjakinjo pripravila družba Tax-Fin-Lex. Zlata Tavčar, direktorica družbe, je v pozdravu še posebej poudarila: »Nekatere vidim že četrtič, nekatere prvič. Delovno pravo ima zagotovo največ izzivov v pravnem svetu – 700.000 zaposlenih, 100.000 podjetij. Kaj vse se dogaja? So pogodbe o zaposlitvi, delovni čas, vrste kršitev ... Vse to in številne novosti smo skušali uvrstiti v letošnji program konference.«

Že uvodni referat je pritegnil posebno pozornost. »Sobotno leto ali sabbatical je daljši plačan ali neplačan dopust, ki ga delodajalec omogoči zaposlenemu po določenem obdobju neprekinjenega dela, običajno po šestih ali sedmih letih. Namen je počitek, osebna rast, izobraževanje ali raziskovanje, ne pa prekinitev delovnega razmerja,« je razložila mag. Nina Scortegagna Kavčnik, ki je podrobno naštela in razložila zakonske podrobnosti uveljavljanja te možnosti v praksi. O pomenu te teme v Sloveniji govori tudi podatek, da je v Hoferju doslej že 180 ljudi izkoristilo to priložnost. Petra Štrukelj, vodja kadrovske službe v Hoferju, je razložila preprost sistem: »Pol leta so prejemali polovico plače, pol leta, ko so bili na neplačanem dopustu, pa so ravno tako prejemali polovico plače.«

Dve novici, ki ju je minuli teden objavila STA, sta nehote poudarili pomen četrte konference o delovnem pravu. Prva govori, da spremembe pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja predvidevajo, da bo moral osebni ali imenovani zdravnik ali zdravstvena komisija navodila o ravnanju v času zadržanosti od dela, ki jih je pojasnila bolniku, tudi zapisati v njegovo zdravstveno dokumentacijo. Spremembe in dopolnitve pravil je septembra sprejela skupščina Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), soglasje pa mora podati še ministrstvo za zdravje. V primeru, da bo ministrstvo z njimi soglašalo, bodo začele veljati 15 dni po objavi v Uradnem listu.

Seveda v Ljubljani niso poslušali udeležencev na razpravi v Portorožu, ki pa so drug za drugim razčlenjevali ravno probleme v zvezi z nekaterimi delavci, ki zlorabljajo bolniško odsotnost in dobrohotnost zdravnikov, ki delavcu včasih napišejo bolniško, ne da bi se ta sploh zglasil v ordinaciji. In vsi razpravljalci so klicali k določnejši ureditvi zakonodaje, k temu pa so jih spodbudili konkretni primeri, ki jih je nanizala iz svoje skorajda 20-letne prakse zasebna detektivka mag. Bernarda Škrabar Damnjanović. Da ne bomo krivični, zelo nazorno je opisala tudi praktične primere, recimo goljufij pri vračilu stroškov za prevoz na delo ali z dela, a največ razprave je veljalo prav bolniški odsotnosti.

Umetna inteligenca je naredila velike korake, bi rekli ob podatkih, da je ob 11 odstotkih v letu 2023 v letu 2024 že 21 odstotkov slovenskih podjetij uporabljalo umetno inteligenco, kar 68 odstotkov malih in srednje velikih podjetij pa je doseglo osnovno stopnjo digitalne intenzivnosti. Zato so udeleženci konference pozorno prisluhnili razlagi pravnih okvirov za umetno inteligenco in algoritmično upravljanje – na kaj morajo paziti delodajalci. Zelo podrobno je o tem spregovoril pravnik in strokovnjak Damjan Mašera. Seveda, kot je dejal, obstajajo meje dovoljene uporabe vsemogočne umetne inteligence, to je v prvi vrsti akt o umetni inteligenci, ki sisteme umetne inteligence deli na štiri kategorije: od minimalnega tveganja, recimo videoigre, do nesprejemljivega tveganja, kot je sklepanje o čustvih fizične osebe na delovnem mestu. V nadaljevanju pa je Tjaša Kohek iz družbe Tax-Fin-Lex, ko je predstavila TFL AI, pravno umetno inteligenco na njihovem portalu, ki ga v veliki meri uporabljajo pravniki, ponazorila vidike varovanja osebnih ali drugih podatkov. »Gre za sistem, ki podatke črpa iz lastne baze podatkov in ne uporablja zunanjih brskalnikov ali povezav,« je pripomnila.

Za posebno presenečenje je v nadaljevanju poskrbela Mojca Hafner Jereb, strokovnjakinja iz podjetja Četrta pot. Podjetje ponuja digitalne rešitve za evidentiranje delovnega časa in optimizacijo HR-procesov, skupaj z Nino Scortegagna Kavčnik pa sta predstavili skrivnosti delovnega časa – pravne vidike in digitalne rešitve.

Dopoldanski del konference se je končal z različnimi vidiki ne(denarnega) nagrajevanja delavcev, o čemer je govorila Jasmina Malnar Molek, strokovnjakinja za davke Obrtne zbornice Slovenije. »Če nimate urejenih aktov, potem bodo podjetje vodili delavci, in ne vi,« je bilo vodilo njene teme. »Če pride delavec pol ure prej v službo in pije kavo, preden začne delati – kaj plačujete? Zanimiva razprava se je vrtela okrog dveh primerjav. Ko delodajalec plača delavcu obiske fitnesa, je to boniteta, če pa delodajalec plača pogodbeno dogovorjeni znesek nekemu fitnesu, ne da bi navedel imena delavcev, ki so se udeležili vadbe, potem se to nobenemu od delavcev ne šteje kot boniteta.

Odvetnica Amela Žrt je predstavila nekaj primerov neobičajnih določil v pogodbah o zaposlitvi. Tako gre recimo podrobneje brati določila o razvpiti konkurenčni klavzuli, še zlasti pa bi veljalo veliko podrobneje brati tudi določila o razkritju poslovne skrivnosti. Zanimivo je bilo tudi branje sodbe višjega delovnega in socialnega sodišča o sankcijah, ko delavec po prenehanju zaposlitve delodajalcu prevzame kupce. »Plačati mora pogodbeno kazen in koristi iz sklenjenih poslov s prevzetimi kupci.«

Nina Ličar, strokovnjakinja za delovno pravo pri Obrtni zbornici Slovenije, je sklenila prvi dan konference s temo o izzivih pri dodatkih za neugoden delovni čas. Nočno delo, nadurno delo, delo ob nedeljah, delo na praznik in na dela proste dni so tiste razporeditve, za katere zakon predvideva dodatke. Višine dodatkov in pravica do njih morajo biti določene v kolektivni pogodbi. Kaj pa, če delodajalca ne zavezuje nobena kolektivna pogodba? Sodba vrhovnega sodišča je jasna: »Treba je izhajati iz ureditve pravice v drugih kolektivnih pogodbah.« Pa še to: nadura mora biti enako vredna kot redna delovna ura, dodatek pa se obračuna posebej. To pa zato, ker se pogosto napačno obračunava izplačevanje nadurnega dela, ker se pri urni postavki v nadure ne vštevajo dodatki, kot recimo delovna uspešnost, poslovna uspešnost.

Andreja Samec Koderman, specialistka pravne varnosti, se je posvetila uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu. Lahko smo zadovoljni, saj je Slovenija dokaj visoko na lestvici držav glede uveljavljanja tega načela – plače žensk za isto delo zaostajajo za okoli 5 odstotkov, v Avstriji medtem za skorajda 20 odstotkov, povprečje EU pa je 13 odstotkov. Nižje odstotke razlikovanja je mogoče doseči s številnimi ukrepi, tudi z jasno navedbo o višini plače ob zaposlitvi novega delavca. Diskriminacijo nasploh pa je mogoče odpravljati tudi tako, da so objave delovnih mest spolno nevtralne.

Kdaj in zakaj je delodajalec kazensko odgovoren? Nekaj odgovorov o tem je nanizal odvetnik mag. Luka Švab. Pri čemer je še posebej razčlenjeval prekrškovno in kazensko pravo – kdaj prekršek postane kaznivo dejanje. Tako je zanimivo tudi, da lahko delodajalec krši temeljne pravice delavca že v fazi iskanja zaposlitve zaradi recimo diskriminacije; varovane kategorije pa so nosečnice, invalidi, mladoletni ali starejši. In kaj pravi sodna praksa o trpinčenju? Očitek nadrejenega, čeprav je objektivno neutemeljen, sam po sebi še ne predstavlja psihičnega nasilja ali trpinčenja, temveč je bistveno, ali je kritika presegla meje dopustnega, ali je prešla na osebno raven, ali je postala ponavljajoča se ali sistematična, graje vredna, očitno negativna in žaljiva.

Druga novica iz medijev, ki smo jo zgoraj omenili, je ravno tako zadevala pravice tisočih zaposlenih, saj je govorila o evropskem dnevu boja proti trgovini z ljudmi, ki smo ga zaznamovali minulo soboto. Ministrstvo za notranje zadeve ob tem izpostavlja, da prisilnega dela ne zaznavajo zgolj v obliki fizične prisile. Pogosto gre za kombinacijo ekonomskih in psiholoških pritiskov, kot je neplačilo plač, odvzem potnih listov, omejitev svobode gibanja, nameščanje v slabih nastanitvenih prostorih, grožnje z izgubo zaposlitve, deportacije in izsiljevanje z dolgovnimi obveznostmi zaradi visokih provizij ob prihodu na delo iz tujine.

Veliko o tej aktualni problematiki, povezani z delom tujcev, je na drugi dan konference govoril Gojko Aničić, inšpektor za delo. Posebej o usodah delavcev iz azijskih držav. Pričakovano, saj je Slovenija leta 2024 izdala skorajda 44.000 dovoljenj za delo tujcev, do julija letos pa že več kot 24.000. Na dve obliki zlorabe je posebej opozoril: »Ugotavljamo, da se dogaja, da delodajalci pogojujejo vnaprej podpisane odpovedi pogodbe o zaposlitvi, zahtevajo tudi vnaprej podpisane izjave delavcev glede odpovedi pravicam, ki izhajajo iz naslova prebivanja.« In ne nazadnje: »Zaradi pomanjkanja delovne sile so se z iskanjem delavcev in njihovim zaposlovanjem začeli ukvarjati različni subjekti, včasih njihovo početje meji ali kar prehaja v sfero kazenskega prava. Tako smo naleteli na tuje 'študente', ki sploh niso vedeli, kje je sedež fakultete, na kateri naj bi študirali.«

Na področju varstva osebnih podatkov, s čimer se je ukvarjala odvetnica Rosana Lemut Strle, smo zelo pogosto na spolzkih tleh. Kot je tvegano vprašanje o tem, ali smemo o kandidatu za zaposlitev zbirati informacije v njegovem bivšem kolektivu. Gre namreč za izzive pri pridobivanju in nadaljnji obdelavi podatkov o kandidatih za zaposlitev. Prepričani smo, da to vemo, a gre spomniti, da delodajalec pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi ne sme od kandidata zahtevati podatkov o družinskem oziroma zakonskem stanu, nosečnosti, načrtovanju družine oziroma drugih podatkov, če niso v neposredni zvezi z delovnim razmerjem.

Več fotografij si lahko ogledate na našem Facebook profilu!