TFL Vsebine / TFLGlasnik

Upoštevajoč splošno določbo Zakona o delovnih razmerjih (tretji odstavek 83. člena ZDR-1) o dopustnosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi lahko delodajalec pogodbo o zaposlitvi redno ali izredno odpove v primerih oziroma iz razlogov, določenih z zakonom. Razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca so taksativno določeni v prvem odstavku 110. člena ZDR-1 in bodo podrobneje analizirani v tem in naslednjem prispevku.

Kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja z vsemi znaki kaznivega dejanja

Obstoj tega razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi je pogojen z dvema predhodno ugotovljenima dejstvoma: (prvič) da je delavec kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja in (drugič) da ima prej navedena kršitev vse znake kaznivega dejanja.

Pojem »kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja« v ZDR-1 ni definiran, zato je treba pri ugotavljanju navedenih kršitev v osnovi izhajati iz delavčevih obveznosti, opredeljenih v pogodbi o zaposlitvi, slednje pa seveda temeljijo na zakonskih določilih. Obenem so lahko v pogodbi o zaposlitvi (ali v drugih zavezujočih aktih delodajalca) določene tudi druge obveznosti, ki jih je delavec v času trajanja delovnega razmerja zavezan spoštovati.

Kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja (ki lahko ima znake kaznivega dejanja ali pa ne) je sicer tudi razlog za podajo redne odpovedi iz krivdnega razloga po tretji alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Ali bo delodajalec ob ugotovitvi navedene kršitve delavcu podal redno odpoved iz krivdnega razloga ali izredno odpoved, bo v vsakem posamičnem primeru odvisno od ugotovitve, ali je mogoče ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank delovno razmerje nadaljevati do izteka odpovednega roka. Če to ne bo mogoče, so podane predpostavke za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

V primerjavi z razlogom, opredeljenim v drugi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 (tj. hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja, storjena naklepoma ali iz hude malomarnosti), ta razlog za izredno odpoved ne predpisuje niti intenzivnosti same kršitve niti subjektivnega odnosa, ki ga ima delavec do storjene kršitve. Namesto slednjega pa je v prvi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 predpisano, da mora imeti kršitev vse znake kaznivega dejanja. Delodajalec mora torej kršitev presojati z vidika kazenskega prava, kar v praksi največkrat pomeni uporabo Kazenskega zakonika (KZ-1), lahko pa tudi uporabo kazenskih določb v posameznih zakonih.

Obstoj tega razloga za izredno odpoved ni pogojen z nobeno aktivnostjo, ki bi se od delodajalca zahtevala na področju kazenskega pregona delavca. Delodajalec ni zavezan, da zoper delavca poda kazensko ovadbo, prav tako ni odvisen od odločitve tožilstva o kazenskem pregonu po morebiti vloženi ovadbi in tudi ne od odločitve sodišča o morebiti vloženem obtožnem aktu.

S kakšno stopnjo konkretizacije kršitve v povezavi s kazenskim pravom pa je delodajalec dolžan razlog iz prve alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 opredeliti in utemeljiti v odpovedi, je Vrhovno sodišče RS povzelo v odločbi z dne 22. novembra 2010, ki pravzaprav pomeni ponovitev že znanih in enotnih stališč tega sodišča:

»Delodajalcu ni treba 'kazenskopravno pravilno okvalificirati kršitve delavca v smislu določb KZ', mora pa kršitve navesti oziroma opredeliti tako, da bo mogoča presoja o tem, ali ima očitana kršitev znake kaznivega dejanja. […] Iz določbe drugega odstavka 86. člena ZDR, ki določa formalne zahteve, ki jih mora vsebovati odpoved, v povezavi s prvo alinejo prvega odstavka 111. člena ZDR, izhaja, da mora delodajalec očitano kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja opredeliti tako, da iz te opredelitve oziroma opisa izhaja konkretna kršitev in znaki kaznivega dejanja, ki jih ima ta kršitev. Pri tem ni odločilno, ali delodajalec v odpovedi tudi že sam točno določi člen kaznivega dejanja – temveč da navede znake kaznivega dejanja.«

V isti sodni odločbi je Vrhovno sodišče tudi jasno navedlo, da »delovno sodišče pri presoji zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne odloča o kazenskopravni odgovornosti delavca. Mora pa pri presoji, ali ima delavcu očitana kršitev znake kaznivega dejanja, upoštevati, kako so ti določeni v Kazenskem zakoniku, in predvsem tudi, kako jih upoštevata oziroma razlagata kazenskopravna teorija in sodna praksa.«

Vendar zgolj ugotovitev kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja ter znakov kaznivega dejanja vedno ne pomeni tudi obstoja razloga po prvi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Vrhovno sodišče je v sodbi opr. št. VIII Ips 35/2012 z dne 3. decembra 2012 namreč poudarilo, da je treba presojati tako formalno kot tudi materialno protipravnost (na primer opravičljiva zmota).

Zaradi že izpostavljenega obsega pravne presoje, ki jo mora ob uporabi tega razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi opraviti delodajalec (in ki obsega tudi izredno dobro poznavanje kazenskopravnega področja), uporaba razloga za podajo izredne odpovedi po prvi alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 v praksi ni enostavna. Izredno odpoved je namreč treba utemeljiti tako na določbah ZDR-1 kot tudi določbah kazenskega prava. V primeru dvoma, da kršitev morebiti ne obsega vseh znakov kaznivega dejanja, je zato z vidika dokazovanja vseh znakov kaznivega dejanja s strani delodajalca (glede presoje zakonitosti izredne odpovedi v sodnem postopku) bolj gotovo podati izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi druge alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.

Izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi je možno zakonito podati tudi zaradi kaznivega dejanja, ki ga delavec sploh ni storil med delovnim časom, če je takšno ravnanje delavca z vidika delodajalca absolutno nesprejemljivo. V tem primeru se lahko izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi utemelji na podlagi druge alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, v povezavi s kršitvijo prepovedi škodljivega ravnanja (37. člen ZDR-1).

Kot takšen primer je mogoče navesti dejansko stanje iz sodbe Vrhovnega sodišča opr. št. VIII Ips 119/2015 z dne 27. oktobra 2015, v kateri se je delavki (sicer policistki) očitalo, da je med poklicno rehabilitacijo na posebno predrzen način ob izrabi nemoči drugega 91-letnemu oškodovancu protipravno odtujila 56.000 evrov. Vrhovno sodišče je v tej zadevi ob zavrnitvi revizije tožnice – delavke izpostavilo, da že o delo na policiji predpostavlja, da policisti in uslužbenci policije nasploh tudi v osebnem življenju spoštujejo in upoštevajo veljavne predpise. Tega ne more spremeniti dejstvo, da je bila delavka v času izredne odpovedi na poklicni rehabilitaciji. Poklicna rehabilitacija ne pomeni, da je v času rehabilitacije povsem prenehala njena vez z delodajalcem, da je zato prenehala prepoved škodljivega ravnanja in da ji delodajalec v primeru ugotovljenih kršitev ni mogel izredno odpovedati pogodbe o zaposlitvi.

Hujša kršitev pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, storjena naklepoma ali iz hude malomarnosti

Predpostavki za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi na podlagi druge alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 sta ugotovitvi, da je delavec huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja in da je prej navedeno kršitev storil naklepoma ali iz hude malomarnosti. V primerjavi s prejšnjo alinejo (razlogom za izredno odpoved iz prvega odstavka 110. člena ZDR-1) sta v tem razlogu za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi predpisani tako teža oziroma intenzivnost kršitve kot tudi oblika krivde oziroma delavčev subjektivni odnos do storjene kršitve.

Kdaj se neka kršitev (pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja) šteje za hujšo kršitev, zakon ne definira. To je odvisno od konkretnih okoliščin posameznega primera. Sodna praksa se je jasno izrekla, da vsaka kršitev seveda ne more biti utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Naloga sodišča je, da objektivno (in ne zgolj z vidika delodajalca) ugotovi naravo kršitve oziroma da ugotovi, ali je neko dejanje možno opredeliti kot hujšo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja.

Celoten članek je dostopen za naročnike!