IZREK
I. Pritožbi toženih strank se delno ugodi in se izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje:
- v I. točki izreka delno spremeni tako, da se znesek, ki sta ga toženi stranki dolžni nerazdelno plačati tožeči stranki zniža na 3.076,06 EUR (namesto 4.871,06 EUR).
- v VI. točki izreka tako, da se na novo glasi:
"Tožeča stranka je dolžna prvotoženi stranki povrniti stroške postopka v višini 186,70 EUR v roku 15 dni, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila."
II. V preostalem se pritožbi toženih strank in pritožba tožeče stranke zavrnejo in se v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.
III. Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške, prvotoženi stranki pa je dolžna povrniti 367,29 EUR pritožbenih stroškov in drugotoženi stranki 126,03 EUR pritožbenih stroškov, vse v 15 dneh, po poteku tega roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi dalje do plačila.
JEDRO
Invalidnina je ena izmed okoliščin iz prvega odstavka 179. člena OZ, ki vplivajo na višino odškodnine. Namen invalidnine je omiliti prizadetost oškodovanca zaradi telesne okvare, z ustreznim zadoščenjem omiliti prizadetost oškodovančeve osebne sfere. Ker ima invalidnina podoben namen kot odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, lahko v določeni meri zmanjšuje prizadetost oškodovanca, zato mu gre zaradi tega ustrezno nižja odškodnina. Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča RS se upošteva kot ena izmed okoliščin primera iz 179. člena OZ pri odmeri pravične denarne odškodnine.
Ker je invalidnina le ena izmed več okoliščin primera, ki vplivajo na prisojo pravične denarne odškodnine, se pri oceni, ali in koliko invalidnina vpliva na odmero pravične denarne odškodnine, poleg individualnih značilnosti oškodovanca, njegove prizadetosti in višine mesečne invalidnine, uporabi pravilo o prostem preudarku, ne pa matematični ali aktuarski izračun.
V sodni praksi je zavzeto stališče, da je škoda zaradi izgube zaslužka, gledano s časovne točke nastanka škodnega dogodka iz katerega izvira, bodoča škoda. Odškodnina zanjo zato pomeni vzpostavitev stanja, ki ga sicer še ni bilo, bi pa po normalnem stanju stvari nastopilo, če ne bi bilo škodnega dogodka. Zato se o povrnitvi te škode - ker je bodoča škoda - odloča na podlagi predvidevanj o normalnem teku stvari, gledano s perspektive škodnega dogodka. S te perspektive dejstva, da bi škoda res nastala in v kakšni višini bi nastala, ni mogoče dokazati z gotovostjo, o tem je mogoče le sklepati z večjo ali manjšo verjetnostjo.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.