TFL Vsebine / TFLGlasnik

Za uvod morda tole: oris izmišljene, a vsem znane situacije - sodna dvorana, poletje, vročina pritiska, v prostoru je zadušljivo. Klimatska naprava je v dvorani sicer vgrajena, a iz neznanega razloga ni vključena, verjetno zato, ker kateremu od porotnikov povzroča zdravstvene nevšečnosti. V sopari in ob kapljicah potu, ki jim kar ni konca, je sicer težko zbrati misli, a zaslišujejo se obremenilne priče, potrebna bo zbranost. Odvetnik posluša izpoved priče, jo primerja s predhodnimi izpovedbami, zdaj je na vrsti, da začne spraševati. Vstane, še zadnjič strne misli ... »Odvetnik, zapnite si togo!«

Zatopljen v svoje delo sprva sploh ne dojame poziva sodnice in refleksno vpraša: »Oprostite, kako prosim?«

Sodnica odvrne: »Odvetnik, togo - togo si zapnite. Do vratu.«

Opazka ga preseneti, pogleda – in res, v vročini in po nekajurnem sedenju v sopari sodne dvorane si je togo, ki jo je imel ogrnjeno, odpel. »Se opravičujem, ampak zelo je vroče in soparno …« reče odvetnik.

»Ja, tudi meni, ampak poglejte, togo imam zapeto. Tudi vi jo morate imeti zapeto do vratu,« odvrne sodnica.

Zgodba je sicer izmišljena, a na las podobna tisti, ki sem jo sam doživel na neki sodni obravnavi. Ob pogovoru s kolego po zgoraj navedeni razpravi sem ugotovil, da se je podobna stvar zgodila tudi njemu. Naključje pač, sem si mislil, dokler nisem po omembi zadeve še nekaj kolegom ugotovil, da je po prepričanju sodišča odvetnikova zapeta toga eno pomembnejših vprašanj na sodni obravnavi. To me je presenetilo in vzbudilo mojo radovednost, zato sem se vprašal, kje naj bi bila pravna podlaga za takšno striktnost.

Dejansko obstaja pravni vir, ki ureja odvetniško službeno oblačilo – togo. To je Pravilnik o vrsti in primerih nošenja službenega oblačila odvetnika,² ki v prvem odstavku 2. člena določa: »Odvetnik nosi togo ob zastopanju strank na narokih, glavnih obravnavah in javnih sejah senata.« Po drugi strani je »opustitev nošenja službenega oblačila pri opravljanju odvetniškega poklica« lažja disciplinska kršitev po 8. točki prvega odstavka 77.a člena Statuta Odvetniške zbornice Slovenije. Vendar nikjer ni določeno, da bi jo odvetnik moral nositi tako, da jo do vratu zapne. Ali nezapeta toga pomeni, da odvetnik toge dejansko ne nosi? Tega ni mogoče reči. Podobno kot je policist brez kape še vedno policist,³ je odvetnik z nezapeto togo še vedno odet v službeno oblačilo.

Če torej pravni viri, ki urejajo nošenje toge, ne zapovedujejo, da mora biti zapeta, od kod sodišču prepričanje, da lahko odvetnika pozove, naj jo do vratu zapne? Je podlaga mar v prvem odstavku 301. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki določa, da je dolžnost predsednika senata skrbeti za red v sodni dvorani in za dostojanstvo sodišča, ali pa v prvem odstavku 302. člena ZKP, ki določa, da predsednik senata, če obtoženec, zagovornik, oškodovanec, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, priča, izvedenec, tolmač ali kdo drug, ki je navzoč na glavni obravnavi, moti red ali se ne pokori ukazom predsednika senata glede vzdrževanja reda, letega opomni? Odgovor je verjetno odvisen od tega, ali odvetnika z odpeto togo štejemo za neurejenega, torej takšnega, da že njegova podoba krši red na glavni obravnavi. Pa je res tako? Je odvetnik, ki si ne zapne toge, nemaren razcapanec, ki ne spoštuje dostojanstva sodišča, ker je mogoče izza razporka videti njegovo srajco? Po mojem prepričanju ne. Tudi kakšen drug poklic, ki ima službeno oblačilo, ga pri svojem delu ne zapenja, kar je mogoče ugotoviti z obiskom najbližjega zdravstvenega doma; zdravniki svojih halj praviloma ne zapenjajo.

Pa je to vprašanje sploh pomembno? Predsednica senata pač želi, da imajo vsi do vratu zapete toge. Verjetno bi enako zahtevala tudi od tožilca. Zakaj si torej odvetnik preprosto ne zapne toge? Odgovor je jasen: ker si je noče in mu tega tudi ni treba. Pomenljivo je, da sva v prej omenjenem pogovoru s kolego ugotovila, da zapete toge vselej zahtevajo isti sodniki, in to praviloma po tem, ko je odvetnik zahteval izločitev dokazov ali pa denimo ugovarjal vprašanju, ki ga je priči postavil sodnik, in podobno. Zbir anekdot mojih kolegov me napeljuje na sklep, da je pri nekaterih sodnikih poziv, naj si odvetnik vendar že zapne togo, odgovor oziroma refleks na odvetnikovo zavzeto in vztrajno uveljavljanje pravic njegove stranke.

Resnično zlahka se prikrade občutek, da ko nekaterim sodnikom zmanjka drugih orožij za »discipliniranje« odvetnikov, ki so pri svojem delu aktivni in sodišče nemudoma opozorijo na postopanje, ki ni v skladu z zakonom, sledi pokoravanje v obliki ukvarjanja s številom zapetih gumbov na togi. Ravno zato je pomembno vedeti, ali ima sodnik za tako pokoravanje podlago v zakonu. Sam menim, da je, dokler se odvetnik vede dostojno in ima pri opravljanju svoje funkcije togo oblečeno, od njegove odločitve odvisno, ali si jo bo zapel do vratu ali ne. Ukvarjanje sodnika s tem pa nima podlage v zakonu in je pri tistih sodnikih, ki se ukvarjajo s tem, to velikokrat namenjeno vsemu drugemu, le skrbi za dostojanstvo sodišča in red na glavni obravnavi ne.

¹ Okrogla miza, ki jo je organizirala Odvetniška akademija OZS, je potekala 17. januarja 2019 v Ljubljani.

² Ur. l. RS, št. 32/95.

³ Zmotno laično dojemanje, da je postopek, ki ga vodi policist, ki na glavi nima kape, nezakonit, je tako razširjeno, da ga obravnava tudi publicistika: Kaj možje postave smejo in česa ne? Tudi brez kape je zakonito (www.delo.si/novice/kronika/kaj-mozje-postave-smejo-in-cesa-ne-tudi-brez-kape-je-zakonito.html, Delo, 14. februar 2019).