TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki revizijske stroške v višini 2.193,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Uveljavljanje zmotne uporabe materialnega prava revidentka smiselno povezuje še z očitkom kršitve postopka, ki ga gradi na predpostavki, da je pritožbeno sodišče lahko uporabilo pravila o neupravičeni pridobitvi šele po tem, ko je nedovoljeno razširilo trditveno podlago tožbe. Revizijsko sodišče najprej pojasnjuje, da je revidentka omenjeno kršitev zmotno opredelila kot kršitev načela dispozitivnosti iz 2. člena ZPP, saj se to načelo izraža v vezanosti sodišča na postavljeni tožbeni zahtevek in ne v vezanosti na postavljeno trditveno podlago. Vezanost na postavljeno trditveno podlago sodišču namreč nalaga razpravno načelo iz 7. člena ZPP in 212. člena ZPP. Pri očitku kršitve razpravnega načela gre lahko kvečjemu za relativno bistveno kršitev postopka, ki je na revizijski stopnji upoštevna le, če jo zagreši pritožbeno sodišče (prvi odstavek 370. člena ZPP). Tudi pri tem očitku revidentka ni zadostila bremenu obrazloženega grajanja, saj sploh ne pojasni, katere trditve (in posledično ugotovljena dejstva), ki jih tožnica v postopku ni postavila, naj bi pritožbenemu sodišču omogočile odločanje z uporabo pravila iz 190. člena OZ.