na dokumentu
Portal TFL
VSK sklep II Kp 18896/2011 - Bistvena kršitev določb kazenskega postopka – ni razlogov o odločilnih dejstvih – nerazumljiv izrek – izločitev sodnika – rok za zahtevo za izločit...
SODIŠČE
Višje sodišče v Kopru
ODDELEK (*)
Kazenski oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
5.2.2015
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSK sklep II Kp 18896/2011
INTERNA OZNAKA (*)
VSK0006087
SENAT, SODNIK
Aleš Arh (preds.), Mara Turk (poroč.), Franc Drešar
INSTITUT VSRS
Bistvena kršitev določb kazenskega postopka – ni razlogov o odločilnih dejstvih – nerazumljiv izrek – izločitev sodnika – rok za zahtevo za izločitev – prenos krajevne pristojnosti – običajni kolegialni odnosi – prekinitev pritožbenega postopka – presoja zakonitosti in ustavnosti podzakonskega predpisa – pravice obrambe – izvajanje dokazov v korist obdolženca – pomoč strokovnjaka pri izpodbijanju dokazne vrednosti izvedenskega mnenja – dolžnost sodišča, da se opredeli do pripomb obrambe – kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja – zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic – zakonski znaki kaznivega dejanja - izraba položaja – pravna opredelitev – pomoč – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – dokazna ocena - premoženjska korist – razveljavitev sodbe – predlog, da se glavna obravnava opravi pred popolnoma spremenjenim senatom
PODROČJE VSRS
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
IZREK
Pritožbam zagovornikov obtoženega B.P., zagovornika obtožene S.M., zagovornikov obtoženega R.S. in družbe S. d.o.o. se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
JEDRO
Sodišča so v skladu 125. členom Ustave vezana le na ustavo in zakon, kar pomeni, da predpisov izvršilne veje oblasti (kar Uredba o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države in občin nedvomno je) pri odločanju niso dolžna uporabiti, če ocenijo, da so v neskladju z zakonom oziroma ustavo. Ustava s tem daje sodniku pooblastilo in mu hkrati nalaga dolžnost, da pri odločanju o pravicah in obveznostih izloči nezakonite ali protiustavne „podzakonske predpise“ (t.i. exceptio illegalis).
Kot je razvidno iz izreka izpodbijane sodbe v točki 1, so očitki in opis obravnavanega kaznivega dejanja širši, vendar to nujno ne pomeni, da obravnavano kaznivo dejanje ni kaznivo dejanje, če vsi očitki vsebovani v opisu niso podani (ali v obravnavanem obdobju niso bili protipravni) oziroma dokazani. Očitki, ki se v opisu nahajajo v izreku izpodbijane sodbe in se nanašajo na ravnanje v nasprotju z določbami 80. člena do 80.j člena tedaj veljavnega Zakona o javnih financah predstavljajo (le) prekršek, ali so ti utemeljeni pa je pomembno predvsem z vidika dokaznega ocenjevanja (naklepne) kršitve obveznosti dobrega poslovanja ter subjektivne strani obravnavanega kaznivega dejanja. Enako velja glede kritike pritožnikov, obtoženčevih zagovornikov, ki v obtožbi „pogrešajo“ očitek o udeležbi prejemnika protipravne premoženjske koristi pri obravnavanem kaznivem dejanju. Pritožniki imajo sicer prav, da se upira zaključek, da storilec (ki ga na prejemnika koristi ne vežejo upoštevne okoliščine) ravna z namenom prejemniku koristi pridobiti veliko premoženjsko korist, ne da bi ta bil pri tem udeležen v kazenskopravnem smislu.
V obravnavanem primeru se obtoženemu B.P. očita, da je družbi S. pridobil premoženjsko korist in mu je šlo za to da ji pridobi tako korist. Glede na navedeno ima obramba prav, da je pravilna pravna opredelitev kaznivega dejanja opisanega v 1. točki izreka, opredelitev po 3. odstavku 261. člena KZ, dejanj opisanih v točki 2 in 3 izreka pa opredelitev po 3. odstavku 261. člena KZ, v zvezi s 27. členom KZ.
Iz zgoraj navedenega je razvidno, da je Uredba določila dodatne pogoje, ko se prodaja lahko opravi s sklenitvijo neposredne pogodbe v primeru prodaje stavbnega zemljišča skladno s prostorsko izvedenim aktom občine. Za to pa ni imela podlage v 80.h členu ZJF. Ustavno sodišče RS je v odločbi št. U-I-84/09 z dne 9.7.2002, ko je presojalo ustavnost in zakonitost sicer druge določbe iste Uredbe (1. in 2. alineje drugega odstavka 29. člena), vendar pa skladnost te z istim 80 h. členom ZJF, ugotovilo, da je izvršilna klavzula, ki je vsebovana v 80 h členu ZJF, povsem natančno in pomensko zaprta, saj zelo natančno določa, kdaj je mogoče opraviti prodajo oziroma oddajo premoženja neposredno s pogodbo, poleg taksativno naštetih primerov v četrtem odstavku 80.f člena ZJF. Ker ZJF sam določa primere, ko je dovoljeno predmet prodati ali oddati z neposredno pogodbo, je Uredba v 3. točki prvega odstavka 52. člena presegla zakonski okvir, saj niti v četrtem odstavku 80.f člena ZJF, niti v 80.h členu ZJF, niti v drugih zakonskih določilih ni bilo podlage za ureditev dodatnih primerov in pogojev, ko se prodaja lahko opravi s sklenitvijo neposredne pogodbe.
Kot je razvidno iz izreka izpodbijane sodbe v točki 1, so očitki in opis obravnavanega kaznivega dejanja širši, vendar to nujno ne pomeni, da obravnavano kaznivo dejanje ni kaznivo dejanje, če vsi očitki vsebovani v opisu niso podani (ali v obravnavanem obdobju niso bili protipravni) oziroma dokazani. Očitki, ki se v opisu nahajajo v izreku izpodbijane sodbe in se nanašajo na ravnanje v nasprotju z določbami 80. člena do 80.j člena tedaj veljavnega Zakona o javnih financah predstavljajo (le) prekršek, ali so ti utemeljeni pa je pomembno predvsem z vidika dokaznega ocenjevanja (naklepne) kršitve obveznosti dobrega poslovanja ter subjektivne strani obravnavanega kaznivega dejanja. Enako velja glede kritike pritožnikov, obtoženčevih zagovornikov, ki v obtožbi „pogrešajo“ očitek o udeležbi prejemnika protipravne premoženjske koristi pri obravnavanem kaznivem dejanju. Pritožniki imajo sicer prav, da se upira zaključek, da storilec (ki ga na prejemnika koristi ne vežejo upoštevne okoliščine) ravna z namenom prejemniku koristi pridobiti veliko premoženjsko korist, ne da bi ta bil pri tem udeležen v kazenskopravnem smislu.
V obravnavanem primeru se obtoženemu B.P. očita, da je družbi S. pridobil premoženjsko korist in mu je šlo za to da ji pridobi tako korist. Glede na navedeno ima obramba prav, da je pravilna pravna opredelitev kaznivega dejanja opisanega v 1. točki izreka, opredelitev po 3. odstavku 261. člena KZ, dejanj opisanih v točki 2 in 3 izreka pa opredelitev po 3. odstavku 261. člena KZ, v zvezi s 27. členom KZ.
Iz zgoraj navedenega je razvidno, da je Uredba določila dodatne pogoje, ko se prodaja lahko opravi s sklenitvijo neposredne pogodbe v primeru prodaje stavbnega zemljišča skladno s prostorsko izvedenim aktom občine. Za to pa ni imela podlage v 80.h členu ZJF. Ustavno sodišče RS je v odločbi št. U-I-84/09 z dne 9.7.2002, ko je presojalo ustavnost in zakonitost sicer druge določbe iste Uredbe (1. in 2. alineje drugega odstavka 29. člena), vendar pa skladnost te z istim 80 h. členom ZJF, ugotovilo, da je izvršilna klavzula, ki je vsebovana v 80 h členu ZJF, povsem natančno in pomensko zaprta, saj zelo natančno določa, kdaj je mogoče opraviti prodajo oziroma oddajo premoženja neposredno s pogodbo, poleg taksativno naštetih primerov v četrtem odstavku 80.f člena ZJF. Ker ZJF sam določa primere, ko je dovoljeno predmet prodati ali oddati z neposredno pogodbo, je Uredba v 3. točki prvega odstavka 52. člena presegla zakonski okvir, saj niti v četrtem odstavku 80.f člena ZJF, niti v 80.h členu ZJF, niti v drugih zakonskih določilih ni bilo podlage za ureditev dodatnih primerov in pogojev, ko se prodaja lahko opravi s sklenitvijo neposredne pogodbe.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.