TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki sta dolžni kriti vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil objekt toženke postavljen brez gradbenega dovoljenja in da mu bi v primeru, če toženka ne bi pridobila soglasja tožnice, sledilo njegovo rušenje. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da izgovorjena korist tožnice, ki si je v pogodbi izgovorila določene obveznosti toženke (med drugim lokacijo greznice), ni nesorazmerna s koristjo toženke, saj se je toženka s pridobitvijo soglasja od tožnice izognila rušenju objekta. Ker že objektivni element oderuške pogodbe ni podan, je odločitev sodišča prve stopnje, da sklenjena pogodba ni oderuška, pravilna. Posledično so pritožbene navedbe, ki se nanašajo na obstoj subjektivnega elementa oderuške pogodbe, odveč, poleg tega pa tudi sicer niso utemeljene.

Pritožbeni očitek, da je pogodbena kazen v višini 80 EUR dnevno za dan kršitve nesorazmerna in nepoštena, ni utemeljen. OZ v 252. členu določa, da lahko sodišče na dolžnikovo zahtevo pogodbeno kazen zmanjša, če spozna, da je glede na vrednost in pomen predmeta nesorazmerno visoka. Vendar pa sodišče nesorazmernost višine kazni presoja samo v mejah navedb in dokazov strank, pri čemer pa je bil ugovor toženke v zvezi z nesorazmernostjo pogodbene kazni pavšalen, saj konkretnih navedb in dokazov o nesorazmernosti pogodbene kazni toženka ni predložila.