na dokumentu
Portal TFL
VSL sodba in sklep I Cpg 1184/2013 - kršitev pravic industrijske lastnine – pravice iz znamke – tožba zaradi kršitve pravic – konkretiziranost tožbenega zahtevka – ugotovitvena tožba –...
SODIŠČE
Višje sodišče v Ljubljani
ODDELEK (*)
Gospodarski oddelek
DATUM ODLOČBE (*)
9.4.2015
OPRAVILNA ŠTEVILKA
VSL sodba in sklep I Cpg 1184/2013
INTERNA OZNAKA (*)
VSL0075151
SENAT, SODNIK
Ladislava Polončič (preds.), Magda Teppey (poroč.), Franc Seljak
INSTITUT VSRS
kršitev pravic industrijske lastnine – pravice iz znamke – tožba zaradi kršitve pravic – konkretiziranost tožbenega zahtevka – ugotovitvena tožba – ugotovitveni zahtevek – restitucijski zahtevek – bistvene kršitve določb pravdnega postopka – objava sodbe – prepovedni zahtevek – prepoved bodočih kršitev – sodno varstvo imetnika znamke – osebnostne pravice – uporaba blaga v gospodarskem prometu – posredni carinski zastopnik – uničenje zaseženega blaga – zahtevek za uničenje – deklarant – sprostitev v prost promet – carinska deklaracija – skupnostno blago – bodoče kršitve znamke – obstoječe kršitve znamke – kolizija dveh blagovnih znamk Skupnosti – prednostno načelo – načelo pravne varnosti – prepoved retroaktivnosti – stroški skladiščenja – razlikovalni učinek – istovrstno blago – interpretacijske odločbe SEU
PODROČJE VSRS
USTAVNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – PRAVO EVROPSKE UNIJE
IZREK
I. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje v II. točki izreka spremeni, tako da se tožbeni zahtevek v delu, ki se glasi:
„prvo toženi stranki in drugo toženi stranki se prepovedujejo bodoča kršitvena dejanja in sicer vsakršen promet, vključno z izdelavo, uvozom, pretovarjanjem, prevozom, tranzitiranjem, skladiščenjem, ponujanjem, oglaševanjem in prodajo oblačil, modnih dodatkov, etiket ali embalaž za te izdelke, ki so označeni z vsakim drugim znakom, ki bi bil zamenljivo podoben omenjenim registriranim znamkam, ter kakršnokoli drugo uporabo omenjenih registriranih znamk in njim podobnih znakov v gospodarskem prometu, ki ni odobrena s strani tožeče stranke“ zavrne.
II. V preostalem delu se pritožba tožene stranke zavrne in se izpodbijana sodba v I. točki izreka in nespremenjenem delu II. točke izreka potrdi.
III. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v III. točki izreka spremeni tako, da se ugodi tožbenim zahtevkom, ki se glasijo:
- prvo tožena stranka in drugo tožena stranka sta solidarno dolžni na svoje stroške in pod nadzorom carinskih organov uničiti vse izdelke, zadržane z odločbo Carinskega urada, izpostava Koper št. 4243-131/2010-1 z dne 17. 11. 2010 v roku 15 dni pod izvršbo;
- prvo tožena stranka in drugo tožena stranka sta solidarno dolžni na svoje stroške objaviti uvod in izrek prvostopne in drugostopne sodbe v dnevnikih X., Y., Z. in A. v roku 15 dni pod izvršbo.
IV. V drugi alineji III. točke izreka se izpodbijana sodba razveljavi.
V. V četrti alineji III. točke izreka se izpodbijana sodba potrdi in se v tem delu pritožba tožeče stranke zavrne.
VI. V IV. točki izreka se izpodbijana sodba spremeni tako, da se glasi:
„Toženi stranki sta dolžni tožeči stranki solidarno povrniti pravdne stroške v višini 1.428,30 EUR v roku 15 dni od prejema drugopisa te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.“
VII. Tožena stranka sama nosi svoje pritožbene stroške in je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 1.616,40 EUR v 15 dneh od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.
„prvo toženi stranki in drugo toženi stranki se prepovedujejo bodoča kršitvena dejanja in sicer vsakršen promet, vključno z izdelavo, uvozom, pretovarjanjem, prevozom, tranzitiranjem, skladiščenjem, ponujanjem, oglaševanjem in prodajo oblačil, modnih dodatkov, etiket ali embalaž za te izdelke, ki so označeni z vsakim drugim znakom, ki bi bil zamenljivo podoben omenjenim registriranim znamkam, ter kakršnokoli drugo uporabo omenjenih registriranih znamk in njim podobnih znakov v gospodarskem prometu, ki ni odobrena s strani tožeče stranke“ zavrne.
II. V preostalem delu se pritožba tožene stranke zavrne in se izpodbijana sodba v I. točki izreka in nespremenjenem delu II. točke izreka potrdi.
III. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v III. točki izreka spremeni tako, da se ugodi tožbenim zahtevkom, ki se glasijo:
- prvo tožena stranka in drugo tožena stranka sta solidarno dolžni na svoje stroške in pod nadzorom carinskih organov uničiti vse izdelke, zadržane z odločbo Carinskega urada, izpostava Koper št. 4243-131/2010-1 z dne 17. 11. 2010 v roku 15 dni pod izvršbo;
- prvo tožena stranka in drugo tožena stranka sta solidarno dolžni na svoje stroške objaviti uvod in izrek prvostopne in drugostopne sodbe v dnevnikih X., Y., Z. in A. v roku 15 dni pod izvršbo.
IV. V drugi alineji III. točke izreka se izpodbijana sodba razveljavi.
V. V četrti alineji III. točke izreka se izpodbijana sodba potrdi in se v tem delu pritožba tožeče stranke zavrne.
VI. V IV. točki izreka se izpodbijana sodba spremeni tako, da se glasi:
„Toženi stranki sta dolžni tožeči stranki solidarno povrniti pravdne stroške v višini 1.428,30 EUR v roku 15 dni od prejema drugopisa te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.“
VII. Tožena stranka sama nosi svoje pritožbene stroške in je dolžna tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 1.616,40 EUR v 15 dneh od prejema te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.
JEDRO
Imetnik znamke je upravičen preprečiti tretjim osebam, ki nimajo njegovega soglasja, da v gospodarskem prometu uporabljajo zavarovani znak. Tretja oseba pa je lahko katerakoli oseba, ki v gospodarskem sporu posega v pravico imetnika zavarovanega znaka. To je ne samo tisti, ki neposredno krši imetnikove znamke, pač pa tudi tisti, ki pri tem sodeluje, mu pomaga ali ga napeljuje na kršitev.
Z vložitvijo carinske deklaracije za carinski postopek sprostitve blaga v prost promet pridobi neskupnostno blago carinski status skupnostnega blaga in se sprosti v gospodarski promet. Ker je prvo tožena stranka vložila carinsko deklaracijo, so bile njene storitve v neposredni zvezi z zatrjevano kršitvijo.
Ker za presojo, da je prišlo do kršitve pravic industrijske lastnine krivda povzročitelja ni pomembna, ampak zadošča obstoj objektivnega dejstva, tožena stranka tudi ne more uspeti s ponavljanjem navedb o tem, da s predmetnim blagom ni imela stika, ker se je blago nahajalo v zaprtem zabojniku, da iz fakture znamka tožeče stranke ne izhaja in na svojih dokumentih ni uporabljala znakov, ki so podobni ali enaki znakom tožeče stranke. Tudi z ugovorom, da ne razpolaga s strokovnim znanjem na področju presojanja o originalnosti izdelkov, tožena stranka ne more uspeti. Subjektivne okoliščine, ki jih navaja pritožnica na ugotovitev obstoja kršitve pravic iz znamke ne vplivajo.
ZICPES ne predstavlja specialnega predpisa v razmerju do ZIL-1, saj je naslovljen na carinske organe, ki nimajo pristojnosti odločati o sami pravici intelektualne lastnine. Prav tako tudi določilo tretjega odstavka 121. člena ZIL-1 nima narave specialnega določila, ki bi razširilo katalog zahtevkov, ki jih ima na voljo imetnik pravic po prvem odstavku 121. člena ZIL-1, temveč je treba to določbo razlagati v povezavi s prvim odstavkom citiranega člena tako, da imetnik pravic tudi proti tretjemu lahko uveljavlja le zahtevke določene v prvem odstavku citiranega člena.
Objava sodbe je po določilih ZIL-1 namenjena obveščanju in ozaveščanju javnosti o kršitvi, hkrati pa deluje še kot preventivno sredstvo odvračanja od kršitve pravic in odpravlja škodljive posledice kršitvenega dejanja pri osebah, ki so bile s kršitvijo seznanjene (restitucijski zahtevek).
Imetniku znamke nevarnosti bodočih kršitev v primeru, ko imetnik znamke dokaže, da je do kršitev pravice že prišlo, ni treba posebej izkazovati glede dejanj, ki so istovrstna s tistimi, ki so predmet že ugotovljenih kršitev.
Pri presoji obstoja kršitve znamke se opravita primerjava enakosti ali podobnosti blaga, zaseženega s spornim znakom in znamko ter primerjava enakosti ali podobnosti spornega znaka z znamko. Na podlagi takšne primerjave se nato izpelje sklep, ali v javnosti obstaja verjetnost zmede, pri čemer verjetnost zmede vključuje verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko. Verjetnost zmede se interpretira v smislu zmede potrošnika glede izvora blaga ali storitev.
Z vložitvijo carinske deklaracije za carinski postopek sprostitve blaga v prost promet pridobi neskupnostno blago carinski status skupnostnega blaga in se sprosti v gospodarski promet. Ker je prvo tožena stranka vložila carinsko deklaracijo, so bile njene storitve v neposredni zvezi z zatrjevano kršitvijo.
Ker za presojo, da je prišlo do kršitve pravic industrijske lastnine krivda povzročitelja ni pomembna, ampak zadošča obstoj objektivnega dejstva, tožena stranka tudi ne more uspeti s ponavljanjem navedb o tem, da s predmetnim blagom ni imela stika, ker se je blago nahajalo v zaprtem zabojniku, da iz fakture znamka tožeče stranke ne izhaja in na svojih dokumentih ni uporabljala znakov, ki so podobni ali enaki znakom tožeče stranke. Tudi z ugovorom, da ne razpolaga s strokovnim znanjem na področju presojanja o originalnosti izdelkov, tožena stranka ne more uspeti. Subjektivne okoliščine, ki jih navaja pritožnica na ugotovitev obstoja kršitve pravic iz znamke ne vplivajo.
ZICPES ne predstavlja specialnega predpisa v razmerju do ZIL-1, saj je naslovljen na carinske organe, ki nimajo pristojnosti odločati o sami pravici intelektualne lastnine. Prav tako tudi določilo tretjega odstavka 121. člena ZIL-1 nima narave specialnega določila, ki bi razširilo katalog zahtevkov, ki jih ima na voljo imetnik pravic po prvem odstavku 121. člena ZIL-1, temveč je treba to določbo razlagati v povezavi s prvim odstavkom citiranega člena tako, da imetnik pravic tudi proti tretjemu lahko uveljavlja le zahtevke določene v prvem odstavku citiranega člena.
Objava sodbe je po določilih ZIL-1 namenjena obveščanju in ozaveščanju javnosti o kršitvi, hkrati pa deluje še kot preventivno sredstvo odvračanja od kršitve pravic in odpravlja škodljive posledice kršitvenega dejanja pri osebah, ki so bile s kršitvijo seznanjene (restitucijski zahtevek).
Imetniku znamke nevarnosti bodočih kršitev v primeru, ko imetnik znamke dokaže, da je do kršitev pravice že prišlo, ni treba posebej izkazovati glede dejanj, ki so istovrstna s tistimi, ki so predmet že ugotovljenih kršitev.
Pri presoji obstoja kršitve znamke se opravita primerjava enakosti ali podobnosti blaga, zaseženega s spornim znakom in znamko ter primerjava enakosti ali podobnosti spornega znaka z znamko. Na podlagi takšne primerjave se nato izpelje sklep, ali v javnosti obstaja verjetnost zmede, pri čemer verjetnost zmede vključuje verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko. Verjetnost zmede se interpretira v smislu zmede potrošnika glede izvora blaga ali storitev.
Za ogled celotnega dokumenta je potrebna prijava v portal.
Začnite z najboljšim.
VSE NA ENEM MESTU.