TFL Vsebine / Revija SIR*IUS

Kibernetska varnost v Sloveniji: grožnje in protiukrepi

Slovenia, a small but highly digitalised nation in Central Europe, faces unique cybersecurity challenges shaped by its geopolitical position, advanced digital infrastructure, and integration within the European Union. Slovenia faces several key cybersecurity challenges, primarily stemming from the rapid digitalisation of its economy. As a hub for technological innovation and a member of the EU, Slovenia is particularly vulnerable to cyber threats ranging from state-sponsored espionage targeting its critical infrastructure to sophisticated cybercrime aimed at its growing digital economy. The article delves into Slovenia's major cyber threats, including ransomware attacks, phishing schemes, and cyberbullying, which have emerged as a prevalent issue, particularly among schoolchildren. Then, the article analyses the countermeasures taken by Slovenia, such as developing a national cybersecurity strategy, efforts to bolster public-private partnerships, and regional multinational initiatives. By analysing these factors, the article provides a comprehensive understanding of how Slovenia addresses its cybersecurity challenges and what further steps are needed to enhance its resilience against evolving cyber threats. The article concludes that while Slovenia is advancing in its digital economy, it must address the pressing cybersecurity threats through comprehensive countermeasures and community engagement.

Slovenija, majhna, a visokodigitalizirana država v Srednji Evropi, se sooča s posebnimi izzivi kibernetske varnosti zaradi svojega geopolitičnega položaja, sodobne digitalne infrastrukture in vključenosti v Evropsko unijo. Več ključnih izzivov kibernetske varnosti v Sloveniji izvira predvsem iz hitre digitalizacije slovenskega gospodarstva. Kot tehnološko inovacijsko središče in članica Evropske unije je Slovenija zlasti ranljiva za kibernetske grožnje vse od državno sponzoriranega gospodarskega vohunjenja, usmerjenega v njeno kritično infrastrukturo, do visokorazvitega kibernetskega kriminala, usmerjenega v njeno razvijajoče se digitalno gospodarstvo. V članku obravnavamo večje kibernetske grožnje v Sloveniji, kot so napadi z izsiljevalskim programjem, sheme lažnega predstavljanja in kibernetsko nadlegovanje, ki se je pojavilo predvsem med šolsko mladino. V nadaljevanju v članku analiziramo protiukrepe Slovenije, kot so razvoj nacionalne strategije za kibernetsko varnost, prizadevanja za krepitev javno-zasebnih partnerstev in regionalne večnacionalne pobude. Z analiziranjem teh dejavnikov daje članek celosten vpogled v to, kako Slovenija rešuje izzive kibernetske varnosti in kateri nadaljnji ukrepi so potrebni za boljšo odpornost na vse večje kibernetske grožnje. Članek sklenemo z mislijo, da mora Slovenija vzporedno z razvijanjem digitalnega gospodarstva posvečati pozornost tudi perečim kibernetskim grožnjam ter jih obvladovati s celovitimi protiukrepi in dejavnim vključevanjem skupnosti.