TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se obsojeni D. D. iz razloga po 358. členu ZKP

oprosti obtožbe,

da je skupaj z udeležbo pri izvršitvi z Z. V. z namenom, da bi se kdo drug deloma izognil plačilu davka, dala lažne podatke o zakonitih stroških, ki vplivajo na ugotovitev davka in tako preslepila organ pristojen za odmero obveznosti, pri tem pa obveznosti, ki sta se jim izogibala, pomenijo večjo premoženjsko korist, s tem,

da je D. D., kot direktor in manjšinski lastnik, Z. V. pa kot sodelavec in večinski lastnik gospodarske družbe P. d.o.o. (zavezanec),

kot sta v nadaljevanju opisana ravnanja štela za svoja;

dne 30. 3. 2005 predložila Davčnemu uradu Ljubljana obračun davka od dobička zavezanca v letu 2004 v višini 720.791 SIT, sedaj 3007,80 EUR,

ta znesek pa bi moral biti višji za 14.951.187 SIT, sedaj 62.390,20 EUR, kolikor so za tisto obdobje znašali neutemeljeno obračunani stroški zavezanca,

saj sta med stroške zavezanca štela 12 mesečnih računov gospodarske družbe S., USA (ameriško podjetje) za urejanje prodaje avtomobilov v skupni vrednosti 62.480 EUR ali 14.951.187 SIT, ki jih je zavezanec po odredbi D. D. plačal na račun št. ... pri italijanski banki B.;

in sicer naj bi omenjeno ameriško podjetje v glavnem posredovalo pri prodaji, to je spravljalo v stik Z. V. z italijanskimi prodajalci rabljenih avtomobilov in rezerviralo izbrana vozila;

vendar omenjeno ameriško podjetje zaračunanih storitev za zavezanca v resnici sploh ni opravljalo, marveč je v zvezi s to prodajo le izstavilo fakture zgolj zaradi zniževanja davčne osnove zavezanca;

pa sta D. D. in Z. V. davčno osnovo zavezanca neutemeljeno znižala za zgoraj navedeno vrednost faktur ameriškega podjetja in upoštevaje 10 % davčno olajšavo, bi zavezanec moral obračunati in plačati davek še od osnove 13.456.067 SIT po 25 % stopnji, to je v znesku 3.364.016 SIT, sedaj 14.037 EUR;

in ker tega ni storil, je zavezanec v tej višini pridobil premoženjsko korist, kar v smislu 2. točke trinajstega odstavka 126. člena KZ predstavlja večjo premoženjsko korist,

s čimer naj bi D. D. storil kaznivo dejanje zatajitve finančnih obveznosti po prvem odstavku 254. člena v zvezi s 25. členom Kazenskega zakonika (KZ).

Oškodovana Republika Slovenija, Ministrstvo za finance, Davčna uprava RS, Davčni urad Ljubljana, Gregorčičeva ul. 20, Ljubljana, ki jo zastopa Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, Šubičeva 2, Ljubljana, se s premoženjskopravnim zahtevkom v višini 77.350,79 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 12. 2008 do plačila, napoti na pravdo.

Po prvem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena Zakona o kazenskem postopku ter potrebni izdatki obdolženca, proračun.

Kazenski zakonik (KZ), ki je veljal v času storitve obsojencu očitanega kaznivega dejanja zatajitve finančnih obveznosti, je določal kot enega od zakonskih znakov pridobitev večje premoženjske koristi, v času sojenja pa je veljal že spremenjeni Kazenski zakonik (KZ-1), s katerim je bilo spremenjeno poimenovanje obravnavanega kaznivega dejanja v davčno zatajitev ter kot element tega kaznivega dejanja določena velika premoženjska korist.