TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi se delno ugodi, izpodbijana sodba se v 2. točki izreka

zoper prvotoženo stranko razveljavi in se tožba zoper prvotoženo

stranko v celoti zavrže.

II.Pritožba zoper 2. točko izreka se zoper tretjetoženo

stranko zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III.Pritožba zoper 3. točko izreka sklepa se zavrne in se potrdi

zoper tretjetoženo stranko sklep sodišča prve stopnje.

IV.Pritožbi zoper 4. točko izreka sklepa se ugodi in se 4. točka

izreka spremeni tako, da se glasi:

Zahteva tožeče stranke za povrnitev pravdnih stroškov zoper

prvotoženo stranko se zavrne.

Tožeča stranka mora v 15 dneh plačati prvi toženi stranki pravdne

stroške v znesku 639.571,00 SIT.

Tretjetožena stranka mora v 15 dneh plačati tožeči stranki pravdne

stroške v znesku 1.284.302,70 SIT, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od

19.12.2000 do plačila.

V. Tretjetožena stranka mora v 15 dneh plačati tožeči stranki

stroške postopka z odgovorom na pritožbo v znesku 191.862,00 SIT.

 

Podpisani zapisnik o sporazumu strank o obstoju terjatev po 22.a

poglavju Zakona o izvršilnem postopku (251. člen ZIP) ima moč sodne

poravnave.

Pritožnikova razlaga, da ima določena zamudna obrestna mera v

kreditni pogodbi dejansko naravo pogodbene kazni, ki je zakonsko

prepovedana za denarne terjatve in bi moralo zato sodišče znižati

pogodbeno kazen, je napačna. Tudi iz same vsebine 8. točke posojilnih

pogodb (glej npr. A/2) je povsem jasno zapisana pogodbena volja obeh

pravdnih strank o dogovoru, da je obrestna mera zamudnih obresti

višja od zakonskih zamudnih obresti in jo določita na R+50% letno.

Načelo enake vrednosti dajatev kot eno izmed temeljnih načel

obligacijskih razmerij res določa, da pri sklepanju dvostranskih

pogodb izhajajo udeleženci iz načela enake vrednosti vzajemnih

dajatev (1. odst. 15. člena ZOR). Vendar pa je že zakonodajalec v 2.

odst. 15. člena ZOR predpisal, da zakon določa, v katerih primerih

ima kršenje tega načela pravne posledice.