TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Za strah je mogoče prisoditi pravično denarno odškodnino, kadar je
bil strah intenziven in je dalj časa trajal. Če je bil intenziven
strah kratkotrajen, je mogoče prisoditi odškodnino, če je bilo v
daljšem časovnem obdobju porušeno oškodovančevo duševno ravnovesje.

Strah spada med najbolj neprijetna človekova doživetja. Praviloma ga
izzove predstava o neposredni, grozeči nevarnosti. O intenziteti
doživljanja strahu obstaja cela skala občutkov, od zaskrbljenosti in
bojazni do močnih afektov, kot so 'smrtni strah', 'groza' (prepast)
in podobno. Iz formulacije 200. člena ZOR, ki daje pravico do denarne
odškodnine za strah, izhaja, da mora biti strah intenziven in trajen
do te stopnje, da pri človeku izzove takšne učinke, ki ustrezajo
stanju psihične travme, določenega duševnega pretresa ali šoka, v
katerem se poškodovanec znajde zaradi škodnega dogodka (primarni
strah), kot tudi kasneje zaradi upravičene zaskrbljenosti zaradi
možnih smrtnih oz. težkih posledic poškodbe (sekundarni strah). Zato
po navedenem navaden, običajen strah, zaskrbljenost, negotovost za
bodočnost tudi zaradi posledic pretrpljene poškodbe, ki prenehajo v
kratkem po tem, ko se pojavijo, ne pomenijo takega strahu, ki bi
opravičeval prisojo odškodnine.
Vendar pa so v praksi pri odločanju o tej odškodnini kriteriji sodišč
glede potrebne intenzivnosti strahu zelo neizenačeni. Medtem ko
nekatera sodišča priznavajo odškodnino samo za pretrpljeni strah
močne intenzivnosti, ki je pustil trajne posledice, pa druga sodišča
priznavajo odškodnino za to obliko škode tako za strah močnejše
intenzivnosti kot tudi za strah srednje intenzivnosti ob pogoju, da
je dalj časa trajal, ne glede na to, da ni pustil trajnih posledic.
V razpravi je bilo predvsem poudarjeno, da v ZOR ni podlage za
stališče, ki se je občasno pojavljalo v dosedanji sodni praksi, da
namreč gre oškodovancu pravica do odškodnine zaradi strahu samo
takrat, kadar naj bi imel strah trajne posledice na oškodovančevi
psihi. Poudarek je zato na intenzivnosti strahu; odškodnina gre, če
je tak intenziven strah trajal dalj časa, kakor tudi takrat, kadar je
bil strah sicer intenziven toda kratkotrajen, vendar pa je pri
oškodovancu povzročil za dalj časa porušeno duševno ravnovesje.
Tako stališče velja tako za tkim. primarni strah kot tudi za tkim.
sekundarni strah.