TFL Vsebine / TFLGlasnik

1. Uvod

Konec maja 2024 se je s finalnim delom tekmovanja v Strasbourgu sklenila že 12. izvedba tekmovanja Helga Pedersen Moot Court Competition (HPMCC), na katerem je tokrat sodelovalo 61 ekip iz širše Evrope. Gre za prestižno mednarodno študentsko tekmovanje v simulaciji sodnega postopka, ki se osredotoča na evropsko pravo človekovih pravic. Na tekmovanju sodelujejo študentke in študenti prava iz držav članic Sveta Evrope ter zastopajo pritožnika in državo v hipotetičnih primerih, ki temeljijo na Evropski konvenciji o človekovih pravicah. Vsako leto ga organizira Evropsko združenje študentov prava (The European Law Students‘ Association) v sodelovanju z Evropskim sodiščem za človekove pravice in Svetom Evrope.¹

Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani so v letošnji izvedbi zastopali študentke in študenti Maja Kalin, Flora Hawlina, Luka Držić in Mark Savinšek, skupaj s trenerjema Aljošo Kalacanovićem in Vidom Lobnikom ter pod mentorstvom doc. dr. Marjana Kosa. Ekipa je dosegla izjemen rezultat in se uvrstila med štiri najboljše ekipe na tekmovanju in s tem rezultatom dosegla tudi najboljšo uvrstitev omenjene fakultete v zgodovini sodelovanja. Ekipa je dosegla visoko uvrstitev tudi s pisnim izdelkom na strani pritožnika (Kalin in Držić), s katerim je osvojila odlično tretje mesto. Ob uspešnem ekipnem nastopu se je med govorci še posebej izkazala članica ekipe Maja Kalin, ki si je s svojimi nastopi kot zastopnica pritožnika prislužila nagrado za najboljšo govorko četrtfinala.²

2. Zaščita svobode izražanja vplivneža v akademskem okolju

Tematika letošnjega tekmovanja se je osredotočala na problematiko »kulture izključevanja« (angl. cancel culture), s poudarkom na svobodi govora v akademskem okolju ter prepovedi diskriminacije na podlagi osebnih mnenj. Osrednja vprašanja so zadevala postavljanje meja sovražnega govora in cenzure v pluralistični družbi.

Spis je opisoval primer Davida Borga, državljana Zemlanda in vplivneža (angl. influcencer), znanega po svojih kontroverznih stališčih. Ključni pravni problem se je pojavil, ko je ena od zemlandskih univerz, Copernicus University, Borga povabila, da predava o »kritikah podnebnih sprememb« in o »nevarnostih feminizma«. Nekatere študentke in študenti so predavanja sprejeli kot priložnost za razpravo, drugi pa so protestirali ter njegova stališča označili za neresnična in diskriminatorna. Protesti so prerasli v nasilne spopade med podporniki in nasprotniki, kar je povzročilo precejšnjo škodo na lastnini univerze in več poškodb med udeleženci. Kot odgovor na to je rektorica univerze z javno izjavo odpovedala pogodbo, sklenjeno z Borgom, in s tem Borgova predavanja, pri čemer se je sklicevala na varnost, javni red in ugled univerze. V izjavi je dodala tudi, da je imela pritožnikova prisotnost potencial povzročiti nasilje in dalje, da so njegova mnenja diskriminatorna, da temeljijo na sovraštvu in da niso podprta z znanostjo. Borg je po razpletu dogodkov vložil tožbo zaradi obrekovanja in zatrjeval kršitev svojih pravic do svobode izražanja ter zaščite pred diskriminacijo in zahteval odškodnino. Primer je bil v državi Zemland obravnavan na vseh sodnih ravneh, na koncu pa se je Borg zaradi negativne odločitve Vrhovnega sodišča Zemlanda pritožil na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) in zatrjeval kršitev svojih pravic po 10. členu (svoboda izražanja) in 14. členu (prepoved diskriminacije) Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP).³

Za potrebe strnjene analize bo prispevek zavzemal absolutno izhodišče pravice izražanja, pri čemer bodo predstavljeni zgolj argumenti pritožnika ter zgolj v povezavi z vsebinsko presojo 10. člena EKČP v kontekstu negativne obveznosti države.⁴ Treba pa je poudariti, da so imeli tudi zagovorniki države trdne argumente, kar bosta vsakokratna bralka ali bralec lahko hitro zaznala s kritičnim branjem prispevka.

Ključno vprašanje primera je bilo torej, kakšno zaščito si pod EKČP zasluži »vplivnež«, specifično David Borg, ki s svetom deli kontroverzno označena stališča. Kljub porastu vplivnežev v svetu ter čedalje večje kontroverznosti tega pojma ESČP tega koncepta še ni obravnavalo. Klasifikacija tega pojma pa dejansko ima ključno vlogo pri ocenjevanju, ali je bil ukrep univerze nujen v demokratični družbi. Za namen ocenitve točno tega smo zadevo preučili iz širšega vidika in analizirali naslednja merila, s katerimi smo poskušali dokazati, da je univerza pri omejevanju pritožnikove pravice do svobode izražanja prekoračila svoja pooblastila. Preučeni so bili naslednji kriteriji: ali je pritožnik govoril o zadevah javnega interes; ali je imel posebno vlogo v družbi (»javni varuh človekovih pravic«); ali bi morala država pri odločanju o omejitvi njegovega govora upoštevati vsebino, kontekst in namen izjav; ali je pritožnik pozival k nasilju ali sovraštvu ter ali so mu zaradi posega nastale hude posledice.

3. Razprava o javnem interesu

Kot je bilo pojasnjeno v zadevi Wingrove proti Združenemu kraljestvu, razprave o zadevah javnega interesa uživajo okrepljeno varstvo, saj je v skladu z drugim odstavkom 10. člena EKČP le malo možnosti za omejitve.⁵ Javni interes, kot ga opredeljuje ESČP, zajema teme, ki so za javnost tako pomembne, da se ta zanje legitimno zanima, pritegnejo njeno pozornost ali jo v pomembnem delu zadevajo.⁶ Podnebne spremembe in pravice žensk nedvomno spadajo med take teme, kar je potrdilo tudi ESČP.

Že v sodbi Konstantin Markin proti Rusiji je ESČP na primer poudarilo, da je spodbujanje enakosti spolov danes ključni cilj v državah članicah Sveta Evrope.⁷ Temu stališču seveda ni bilo mogoče oporekati. Namesto tega smo zagovorniki pritožnika poudarili, da je feminizem jasno bistveno pripomogel k pozitivnim družbenim spremembam, hkrati pa smo poskušali ustvariti narativ, v katerem smo opozorili na morebitne nevarnosti feminističnih gibanj, ki jih je treba obravnavati z vidika pluralizma. Obstaja namreč tveganje, da taka gibanja izključujejo tiste, ki ne delijo nekaterih ideologij, kar lahko ovira proces vključevanja marginaliziralih skupin ter poglobi razlike med akterji, ki se zavzemajo za enakost spolov. To lahko na koncu oslabi splošno podporo pobudam za enakost in sproži medsebojna nasprotovanja.

V argumentaciji smo hkrati poudarili tudi pomembnost razprave o podnebnih spremembah, sploh vlogo sodnih postopkov pri določanju odgovornosti vlad in korporacij za njihov prispevek k degradaciji okolja ter pri spodbujanju nujnih političnih sprememb. Sodba v zadevi Verein Klimaseniorinnen Schweiz proti Švici, ki jo je ESČP izreklo letos, je v tem pogledu posebej pomembna, saj je v njej razsodilo, da je Švica kršila EKČP zaradi neustreznega obravnavanja podnebnih sprememb.⁸

Zagovorniki pritožnika smo želeli dokazati, da vsa ta stališča, ki jih zagovarja tako ESČP kot tudi širša družba, jasno kažejo na nujnost razprav o teh temah. Mnenje Borga torej ni neprimerno, temveč nujno za ohranjanje pluralizma, različnih mnenj v družbi in za nadaljevanje političnih razprav o teh in drugih vprašanjih. Borg ni razdiralen člen družbe, temveč zgolj aktiven državljan, ki s svojim edinstvenim pristopom odpira razprave o kompleksnih temah javnega interesa, opozarja na potrebo po učinkovitejših ukrepih za blaženje podnebnih sprememb in za večjo prepoznavnost pomembnosti feminizma.

4. Meje provokativnega govora in pravica do svobode izražanja

Dejstvo, da se nekaterim ta mnenja zdijo neprimerna, ne pomeni, da jim varstvo po EKČP ni zagotovljeno. ESČP je namreč že leta 1976 v sodbi Handyside proti Združenemu kraljestvu zapisalo, da drugi odstavek 10. člena EKČP velja tudi za »informacije« ali »ideje«, ki lahko žalijo, šokirajo ali vznemirjajo državo ali katerikoli del prebivalstva.⁹ Glede tega je ESČP poudarilo, da cenzuriranje pritožnika ni dopustno zgolj zato, ker izraža nenavadno mnenje¹⁰ ali izpodbija ideje, ki prevladujejo v družbi.¹¹ Borg bi moral imeti dostop do različnih platform in s tem uresničeno pravico, da predstavi svoja stališča, tudi če ta izzivajo prevladujoče in splošno sprejete ideje v družbi.

Prav tako je pomembno poudariti, da Borg javnosti posreduje kritična sporočila, ki so včasih celo provokativna in pretirana.¹² Glede tega pa je sodišče v zadevi Stern Taulats in Roura Capellera proti Španiji opozorilo, da dejanja,¹³ ki jih ne spremlja nasilno vedenje ali kršitev javnega reda in so del provokativnih predstav za pritegnitev medijske pozornosti, ne presegajo dovoljenega obsega provokacije pri posredovanju kritičnega sporočila v okviru svobode izražanja ter si torej zaslužijo varstvo EKČP.¹⁴

Opombe:

¹ Dodatne informacije o tekmovanju so dostopne na uradni strani tekmovanja (17. 11. 2024).
² Končno poročilo je dostopno na uradni spletni strani tekmovanja (17. 11. 2024).
³ Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Uradni list RS, št. 33/94. Povzeto po študiji primera The Case of the Helga Pedersen Moot Court Competition, 12th Edition – 2023, dostopno na uradni  spletni  strani  tekmovanja  (17. 11. 2024).
⁴ Zagovorniki pritožnika smo trdili, da je Zemland kot država pogodbenica EKČP kršila svoje negativne obveznosti, ko je z odpovedjo pogodbe in posledičnimi javnimi izjavami rektorice neupravičeno posegla v Borgovo pravico do svobode izražanja. Pogodba je bila odpovedana na podlagi splošne klavzule, ki je univerzi dovoljevala preklic predavanj, v preteklosti pa se je dejansko uporabljala zgolj za časovno pre- stavitev predavanj. V konkretnem primeru pa je ta klavzula služila kot sredstvo za samovoljno omejevanje govora. V nadaljevanju smo kot alternativo zatrjevali tudi kršitev pozitivnih obveznosti, kar za ta prispevek ne bo relevantno.
⁵ Sodba ESČP v zadevi Wingrove proti Združenemu kraljevstvu, št. 17419/90, z dne 25. novembra 1996, točka 58.
⁶ Sodba ESČP v zadevi Satakunnan Markkinapörssi Oy in Satamedia Oy proti Finski [VS], št. 931/13, z dne 27. junija 2017, točka 171.
⁷ Sodba ESČP v zadevi Konstantin Markin proti Rusiji [VS], št. 30078/06, z dne 22. marca 2012, točka 127.
⁸ Sodba ESČP v zadevi Verein Klimaseniorinnen Schweiz in drugi proti Švici [VS], št. 53600/20, z dne 9. aprila 2024, točka 436.
⁹ Sodba ESČP v zadevi Handyside proti Združenemu kraljestvu, št. 5493/72, z dne 7. decembra 1976, točka 49.
¹⁰ European Court of Human Rights: Factsheet – Hate Speech. November 2023, str. 8.
¹¹ Sodba ESČP v zadevi Perinçek proti Švici [VS], št. 27510/08, z dne 15. oktobra 2015, točka 234.
¹² Kot so »zeleni teroristi« in izraz »nevarnosti« feminizma; študija primera, točki 3 in 7.
¹³ V primeru te sodbe sežig velike fotografije kraljevega para, ki so jo pred tem obrnili na glavo.
¹⁴ Sodba ESČP v zadevi Stern Taulats et Roura Capellera proti Španiji, št. 51168/15 in 51186/15, z dne 13. marca 2018, točka 38.

Celoten članek je dostopen za naročnike!