TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Revizija se zavrže v delu, v katerem izpodbija del sodbe, ki se nanaša na plačilo zneskov:

- 497,38 EUR (prej 119.192,60 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 10. 1998;

- 467,56 EUR (prej 112.045,50 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 10. 1998;

- 775,35 EUR (prej 185.806,00 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 10. 1998;

- 223,53 EUR (prej 53.566,00 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 11. 1998;

- 71,83 EUR (prej 17.214,00 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 11. 1998;

- 67,13 EUR (prej 16.088,00 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 11. 1998;

- 698,63 EUR (prej 167.419,40 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 11. 1998;

- 415,30 EUR (prej 99.521,80 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 12. 1998;

- 9,18 EUR (prej 2.200,00 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 12. 1998;

- 301,70 EUR (prej 72.300,40 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 12. 1998.

Reviziji se delno ugodi in se:

- sodbi sodišč druge in prve stopnje spremenita tako, da se razveljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Mariboru Ig 1998/05362 z dne 13. 2. 2002 v delu, ki se nanaša na plačilo zneskov 8.261,73 EUR (prej 1,979.840,30 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 10. 1998 in 8.302,81 EUR (prej 1,989.684,80 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 11. 1998, ter se v tem delu zavrne tožbeni zahtevek;

- sodbi sodišč druge in prve stopnje spremenita v delu, ki se nanaša na plačilo zakonskih zamudnih obresti od 16.480,11 EUR (1,974.646,80 SIT + 1,974.646,80 SIT, skupaj 3,949.293,60 SIT), tako da mora tožena stranka plačati zakonske zamudne obresti od 1,974.646,80 SIT od 15. 8. 1998 do 1. 1. 2002 in od 1,974.646,80 SIT od 15. 8. 1998 do 1. 1. 2002, v presežku pa se v tem delu razveljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Mariboru Ig 1998/05362 z dne 13. 2. 2002 in zavrne tožbeni zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti po 1. 1. 2002;

- sodba sodišča prve stopnje se spremeni v delu, ki se nanaša na plačilo pravdnih stroškov, tako da stranki spora nosita vsaka svoje stroške prvostopenjskega postopka.

V preostalem delu se revizija zavrne.

Tožena stranka nosi svoje stroške revizijskega postopka.

Po prvem odstavku 307. člena ZOR je izpolnitev v izvršitvi tistega, kar je vsebina obveznosti, zato je niti dolžnik ne more izpolniti s čim drugim, niti ne more upnik zahtevati kaj drugega. Tako v ZOR ni podlage za stališče, da je bila obveznost tožeče stranke, da fizično loči prostore in preseli stroje, izpolnjena s prepustitvijo teh prostorov v brezplačno uporabo toženi stranki. Le če upnik v sporazumu z dolžnikom sprejme kaj drugega namesto tistega, kar se mu dolguje, obveznost preneha z nadomestno izpolnitvijo (prvi odstavek 308. člena ZOR).