TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožnice se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno spremeni v točki VIII izreka tako, da se v tem delu glasi:

"VIII. Toženka je dolžna v roku 8 dni tožnici povrniti stroške postopka v višini 1.085,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila."

II. V preostalem se pritožba tožnice in v celoti pritožba toženke zavrneta in se v nespremenjenem izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Toženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, tožnici pa je dolžna v roku 8 dni povrniti njene stroške v višini 373,32 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.

Toženka je tožnici po pisnem opozorilu, ki ga ureja prvi odstavek 85. člena ZDR-1, podala presojano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, v kateri ji je očitala dva sklopa kršitev, in sicer (1) da pri pregledu računov za opravljene storitve pranja v obdobju od septembra 2019 do decembra 2019 ni zaznala, da ni bil upoštevan dogovorjen popust in (2) hujše kršitve standardov čistoče v sobah, ki so bile ugotovljene v postopku internega inšpekcijskega nadzora, nezadovoljstvo hotelskega gosta F.F. Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji, da toženka utemeljenosti razloga za odpoved, opredeljenega v 3. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1 ni dokazala (ni dokazala, da bi tožnica krivdno kršila obveznosti iz delovnega razmerja).

Pritožba si neutemeljeno prizadeva za takšno razlago petega odstavka 17. člena ZOdv, po kateri bi bil odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, v celoti upravičen do plačila za svoje delo v višini zneska, ki bi mu pripadel po OT. Peti odstavek 17. člena ZOdv določa, da je odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po tarifi. S tem je upoštevana odločba Ustavnega sodišča RS, št. U-II-1/09 z dne 5. 5. 2009, da je treba z vidika svobodne gospodarske pobude iz prvega odstavka 74. člena URS ločiti položaj, ko odvetniki delujejo na trgu ter prosto iščejo in sprejemajo stranke, od položaja, ko delujejo v okviru obveznega sistema zagotavljanja brezplačne pravne pomoči. V tem primeru odvetniki opravljajo naloge, ki iz Ustave RS izhajajo kot pozitivne obveznosti države in ki jih država tudi v celoti financira. V tem delu odvetniki opravljajo dolžnosti države po njenem pooblastilu in ob plačilu iz državnih sredstev, zato v tem delu določanje cen odvetniških storitev ne more biti v neskladju s prvim odstavkom 74. člena URS.