TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. II Ips 451/98 z dne 14. 10. 1998 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru št. Cp 84/95 z dne 29. 3. 1995 in sodbo Temeljnega sodišča v Kopru, Enote v Piranu, št. 143/94 z dne 10. 1. 1994 se ne sprejme.

Ustavno sodišče se v postopku ustavne pritožbe ne more spuščati v presojo materialnopravne pravilnosti izpodbijanih odločitev in v dokazno oceno sodišč. Njegova pristojnost je le ugotavljati, ali ni bila z izpodbijanim sklepom in sodbami kršena katera od človekovih pravic. Zgolj dejstvo, da sodišče ni upoštevalo sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje ob koncu glavne obravnave določilo vrednost spornega predmeta, še ne pomeni kršitve načela enakosti pred zakonom (iz drugega odstavka 14. člena Ustave), ki se na področju sodnih postopkov zagotavlja s pomočjo pravice do enakega varstva pravic (iz 22. člena Ustave). Za kršitev te pravice bi šlo le, če bi sodišče zakon uporabilo tako, da bi mu dalo vsebino, ki bi bila v nasprotju z Ustavo, ali če bi bila odločitev tako očitno napačna ali brez razumne pravne utemeljitve, da bi jo bilo mogoče označiti za arbitrarno. Tega izpodbijanemu sklepu in sodbam ni mogoče očitati. Ustavno sodišče je že večkrat poudarilo, da pravica do revizije ni ustavna pravica, temveč gre narava ustavne pravice samo pravici do pritožbe. V konkretnem primeru tudi ni bilo mogoče ugotoviti, da bi bila katera od strank neenakopravno obravnavana v primerjavi z drugo niti da bi odločitev sodišča odstopala od ustaljene sodne prakse, zato je Ustavno sodišče ugotovilo, da pravica do enakega varstva pravic (iz 22. člena Ustave) ni bila kršena.