TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Tretji odstavek 66. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 - uradno prečiščeno besedilo) je v neskladju z Ustavo. Državni zbor mora ugotovljeno neskladje odpraviti v roku šestih mesecev po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.

Na podlagi plačila prispevkov so zavarovanci, ne glede na to, ali so zavarovani kot delavci ali kot kmetje oziroma samozaposleni, v enakem položaju. Enak položaj zavarovancev zahteva, da so pri pridobitvi pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja obravnavani enako. V primeru nastanka invalidnosti III. kategorije je obseg pravic, ki gredo zavarovancem delavcem, bistveno večji od obsega pravic, ki gredo zavarovancem kmetom oziroma samozaposlenim. Na podlagi tretjega odstavka 66. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju lahko kmet oziroma samozaposleni uveljavi pravico kot invalid III. kategorije le, če je pri njem ugotovljena zmanjšana delovna zmožnost. Če pa je ugotovljena omejena delovna zmožnost, tj. če lahko opravlja drugo ustrezno delo v svojem poklicu s polnim delovnim časom, pa Zakon kmetu oziroma samozaposlenemu ne daje nobene pravice. Očitno je torej, da je raven varstva primerjanih zavarovancev bistveno različna. Za tako razlikovanje ni razumnega razloga, ki izhaja iz narave stvari. Ustavno sodišče je zato ugotovilo, da je tretji odstavek 66. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, po katerem so kmetje in samozaposleni v primeru invalidnosti III. kategorije upravičeni le do pravice do dela s krajšim delovnim časom in delne invalidske pokojnine, v neskladju s splošnim načelom enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave.