TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba:

I. v točki I izreka razveljavi le glede sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 91309/2008 z dne 5. 11. 2008,

II. v točkah I, II in IV izreka spremeni tako, da se izrek glede terjatev tožeče stranke in pobotnega ugovora v celoti glasi:

1. 1. Ugotovi se, da obstaja terjatev tožeče stranke na plačilo 14.811,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 11. 2007 naprej do plačila.

2. Ugotovi se, da obstaja terjatev tožene stranke na plačilo 14.811,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 10. 1. 2008 naprej do plačila.

3. Zaradi pobota terjatev v 1. in 2. točki izreka se zavrne tožbeni zahtevek tožeče stranke, da mora tožena stranka tožeči stranki plačati 14.480,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 11. 2007 do plačila.

4. Tožena stranka mora tožeči stranki plačati 331,02 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10. 1. 2008 naprej do plačila.

5. Tožena stranka mora tožeči stranki plačati 955,40 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 11. 2008 naprej do plačila.

6. Zavrne se zahtevek tožeče stranke za plačilo njenih stroškov prvostopenjskega postopka še v preostanku (glede plačila 931,16 EUR).

7. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške prvostopenjskega postopka v višini 2.731,41 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe, v primeru zamude pa še z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki bodo začele teči 16. dan od vročitve te sodbe.

III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 1.311,37 EUR in revizijskega postopka v višini 1.010,15 EUR, oboje v 15 dneh od vročitve te sodbe, v primeru zamude pa še z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki bodo začele teči 16. dan od vročitve te sodbe.

V pobot uveljavljana terjatev mora biti vzajemna, istovrstna in zapadla, in ne sme obstajati kakšna ovira za pobot.

Tožena stranka je utemeljeno odstopila od pogodbe zaradi pričakovane kršitve pogodbe s strani tožeče stranke. V tem primeru ima naročnica pravico zahtevati odškodnino. Praviloma se sicer višina škode določi tako, da se ugotovi, koliko se je zmanjšalo premoženje pogodbe nekršeče stranke ali pa koliko dobička je izgubila. Te določbe pa niso prisilne, še posebej zato, ker je ugotavljanje višine škode lahko zelo zahtevno ali celo praktično nemogoče. To bi prekomerno prizadelo pogodbo nekršečo stranko v primerih, ko je očitno, da je zaradi kršitve pogodbe škoda nastala, le njene višine ni mogoče ugotoviti ali pa je to povezano z nesorazmernimi težavami. Ker prej navedene določbe OZ niso prisilne, se lahko znesek odškodnine določi vnaprej v pavšalnem znesku. Prav to pa sta stranki storili tako, da sta se sklicevali na Splošne pogoje FIDIC 1987.

Drugače kot pri pogodbeni kazni zaradi zamude lahko tožena stranka zahteva pogodbeno kazen zaradi neizpolnitve tudi še potem, ko je že odstopila od pogodbe. Določbe, ki bi jo v časovnem smislu omejevale kot pri pogodbeni kazni zaradi zamude namreč pri pogodbeni kazni zaradi neizpolnitve ni.