TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

1. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi in se zavrnilni del sodbe sodišča prve stopnje glede zneska 32.129,61 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 12. 08. 2005 dalje do plačila (del 2. odstavka pod 2. točko izreka sodbe) in v stroškovnem delu (tretji odstavek pod 2. točko izreka sodbe in 4. točka izreka sodbe) razveljavi in se zadeva sodišču prve stopnje vrne v tem delu v novo sojenje.

2. V preostalem – izpodbijanem a nerazveljavljenem delu se pritožba tožeče stranke zavrne in potrdi v preostalem zavrnilnem delu (1. odstavek pod 2. točko izreka in 2. odstavek pod 2. točko izreka sodbe - glede zneska 12.208,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 12. 08. 2005 dalje do plačila ter glede zakonskih zamudnih obresti od zneska 5.110,52 EUR za čas od 12. 08. 2005 do 01. 05. 2006 in od zneska 378,06 EUR za čas od 12. 08. 2005 do 14. 10. 2005, vsaki od tožečih strank do ene polovice) sodba sodišča prve stopnje.

3. Pritožba tožene stranke se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba v ugodilnem delu (1. točka izreka sodbe) ter v 3. točki izreka sodbe (glede ugotovitve o neobstoju pobotne terjatve), razen glede odločitve o stroških postopka (4. točka izreka sodbe), kjer se pritožbi ugodi, izpodbijana sodba v tem delu razveljavi ter vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo.

V skladu z določbo 3. odstavka 460. člena OZ odgovarja prodajalec vselej tudi za tiste napake, ki bi jih bil kupec z lahkoto opazil, če je izjavil, da stvar nima nobenih napak ali da ima določene lastnosti in odlike. Pogodbeni dogovor, da hiša ni vlažna, ustreza takšni izjavi prodajalca. V nasprotju z navedeno zakonsko določbo je tako pravni zaključek prvostopnega sodišča, da bi glede na izjavo toženih strank tožeča stranka morala in mogla pričakovati, da hidroizolacija ni v najboljšem stanju in da bo čez čas potrebna obnova oz. sanacija in da zato toženi stranki ne odgovarjata za to napako. Slabo stanje hidroizolacije ob nakupu hiše, ki je sicer lahko že tedaj povzročala vlažnost, tako lahko predstavlja sprožilni vzrok, ki je povzročil stvarno napako, za katero v konkretnem primeru odgovarjata toženi stranki v skladu s pogodbenim dogovorom, ob predpostavki, da je zaradi, ob nakupu hiše že slabega stanja hidroizolacije bila prisotna vlaga oziroma je ta nastopila kasneje. Takšno stanje torej pomeni vzrok za stvarno napako, glede katere je v konkretnem primeru prodajalec izrecno zatrjeval, da ne obstaja in s tem razbremenil tožeči stranki tudi njune morebitne neskrbnosti pri presoji ali je lahko hiša vendarle vlažna. Ni torej pravno pomembno, ali sta toženi stranki zaradi zatrjevanja tožečih strank lahko pričakovali bodočo sanacijo hiše. Ali še drugače povedano: že zatrjevanje toženih strank, povzeto celo v pogodbeni dogovor, da hiša ni vlažna, je odločilno samo po sebi.