TFL Vsebine / TFLGlasnik

1 Uvod

V zadnjih tednih smo lahko priča uničujočim posegom v naravo z gradnjo male hidroelektrarne na izviru reke Une na Hrvaškem. Za poseg v okolje ni bilo izvedenih vseh potrebnih postopkov, ki se v okviru posega v zaščitena območja zahtevajo.

Namen prispevka ni konkretno presojanje pravilnosti in zakonitosti odločb, ki naj bi za konkretni poseg obstajale, saj v času pisanja prispevka s celotno dokumentacijo niti ne razpolagam. Prispevek želi opozoriti na pravni okvir, ki ga je treba pri gradnji hidroelektrarn upoštevati.

2 Primer umeščanja male hidroelektrarne na reki Uni

Reka Una izvira na Hrvaškem, in v delu predstavlja mejno reko z Bosno in Hercegovino, nato pa večkrat prečka ozemlji obeh držav. Izvir reke Une na Hrvaškem je bil zaščiten že leta 1968, in sicer kot hidrološki naravni spomenik[1], pri čemer gre za najgloblji kraški izvir na Hrvaškem.[2] Posebej je bilo zaščiteno tudi okoliško območje zaradi posebnih habitatnih tipov na širšem območju. Una na področju Bosne in Hercegovine, pa je bila zaščitena kot nacionalni in naravni park.[3] Javni zavod za varstvo in ohranitev narave Liško-senjske županije (Hrvaška) in Nacionalni park Una (Bosna in Hercegovina) sta sklenila še Sporazum o skupnih aktivnostih za zaščito in ohranjanje širšega porečja reke Une, z namenom, da se zaščiti varstvo in ohranjanje narave na tem območju, predvsem v zgornjem toku reke Une.[4]

Iz pregleda območij Natura 2000 na Hrvaškem izhaja, da je izvir reke Une del omrežja Natura 2000[5], kar pomeni, da zanj veljajo posebni pogoji.

Na področju reke Une v Bihaću v Bosni in Hercegovini, je bilo v preteklih letih govora o tem, da bi bilo treba izkoristiti hidro potencial reke, ki je večji, kot so zaslužki iz turizma.[6] V letu 2015 so se zbirali podpisi za peticijo proti gradnji male hidroelektrarne na reki Uni,[7] kasneje pa je bila sprejeta tudi odločitev, da gradnje hidroelektrarne na tem področju ne bo.[8] Ugotovljeno je bilo, da male hidroelektrarne ne bi prinesle ekonomske koristi, niti novih delovnih mest, vsekakor pa bi porušile naravno ravnovesje in ekosistem reke.[9]

V letu 2022 pa se je nato na območju izvira reke Une postavila gradbena tabla s podatki o gradnji male hidroelektrarne. Iz podjetja, ki upravlja z Naturo 2000 na področju Zadarske županije - Javna ustanova Natura Jadera, so od investitorja zahtevali podatke o sprejemljivosti posega na zaščiteno območje, česar investitor ni imel, pri čemer se dela na območju izvira reke takrat še niso začela. V letošnjem juniju je na območju izvira reke Une bila postavljena zaščitna ograda, kmalu zatem pa so se pričela tudi dela z umeščanjem male hidroelektrarne. Aktivnosti, ki se domnevno izvajajo na podlagi gradbenega dovoljenja iz leta 2016, so bile prijavljene tudi pristojnemu inšpektoratu.[10]

Iz dokumenta državnega inšpektorata Republike Hrvaške z dne 12.8.2024, dostopnega na spletnih straneh[11], izhaja, da je bila izdano lokacijsko dovoljenje za malo hidroelektrarno, ki je postalo pravnomočno 27.3.2015, pri čemer stranke niso bile povabljene na vpogled v spis, kot to določa nacionalna zakonodaja. Prav tako ni priložene veljavne izjave projektanta idejnega projekta. Še več, v spisu se ne nahaja niti dokumentacija, ki se zahteva v skladu z zakonodajo iz področja zaščite okolja, niti ni v spisu dokumenta glede presoje vplivov na okolje. Za projekt je bilo izdano gradbeno dovoljenje iz leta 2016, pri čemer pa stranke tudi v tem primeru na vpogled v spis niso bile pozvane. S podaljšanjem gradbenega dovoljenja v letu 2019 se je slednje podaljšalo za 3 leta, v letu 2022 pa je bil prijavljen začetek gradnje.[12]

Ključni izsledek dokumenta je, da pristojno ministrstvo nima možnosti za spremembe ali ukinitev sprejetih aktov, ker so zakonsko določeni roki od pravnomočnosti slednjih potekli. Če bi se v kazenskem postopku, izvedenem po prijavi kaznivega dejanja v konkretni zadevi,[13] izkazalo, da je kateri izmed dokumentov bil pripravljen na način, ki izpolnjuje znake kaznivega dejanja, bi bila mogoča obnova postopka. Kljub temu pa je bil vložen predlog za ugotovitev ničnosti gradbenega dovoljenja. Trenutno še vedno potekajo protesti na delu izvira reke Une, s čimer posamezniki onemogočajo nadaljevanje posegov v okolje.[14]

Iz razpoložljivih podatkov izhaja, da so v postopku bila izdana določena dovoljenja, ki dovoljujejo gradnjo na predmetnem območju, vendar je v postopkih prišlo do bistvenih kršitev, pri čemer je ena izmed bolj perečih tudi ta, da niso bile pridobljene ustrezne presoje vplivov na okolje. Slednje je še posebej pomembno zaradi dejstva, da je poseg predviden na območju, ki je zaščiteno kot Natura 2000. Dovoljenja so torej bila izdana, čeprav ne bi smela biti, ker zanje niso bili izpolnjeni zahtevani pogoji.

VARSTVO ZAŠČITENIH OBMOČIJ

Posegi v okolje se lahko načeloma izvedejo, če ne povzročajo čezmerne obremenitve okolja.^[15] Za vsak poseg v okolje, ki lahko povzroči obremenitve okolja, pa je predviden postopek, ki je skladen z nacionalno zakonodajo, hkrati pa ne smemo spregledati niti posebej varovanih območij, ki so zaščitena kot območja Natura 2000 in so varovana širše, na ravni Evropske Unije.

Evropsko ekološko omrežje posebnih ohranitvenih območij, imenovano Natura 2000, ima podlago v Direktivi 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic^[16] (v nadaljevanju: Ptičja direktiva), ki predvideva posebna varstvena območja in Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst^[17] (v nadaljevanju: Habitatna direktiva), ki predvideva posebna ohranitvena območja. Vsaka posamezna država mora pripraviti posebna ohranitvena območja glede na zastopanost habitatnih tipov in habitatnih vrst na posameznem območju, na podlagi česar se vzpostavi Natura 2000.^[18]

Posegi na območju Nature 2000 se lahko potrdijo šele tedaj, ko je ugotovljeno, da projekt oziroma načrt ne bo škodoval celovitosti posameznega območja (tudi ob upoštevanju mnenja javnosti), na podlagi opravljene ustrezne presoje njegovih posledic glede na cilje ohranjanja posameznega območja.^[19] V Sloveniji je to področje urejeno na način, da je treba za tista območja, ki so posebej varovana, kot je primer Natura 2000, opraviti postopek sprejemljivosti po Zakonu o ohranjanju narave (v nadaljevanju: ZON[20]). V primerih, ko je za gradnjo potrebno tudi gradbeno dovoljenje, se izvede presoja vplivov na okolje, v ostalih primerih poda Zavod RS za varstvo narave le mnenje. V primeru, ko gre za poseg v naravo, za katerega ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja, je potrebno pridobiti dovoljenje v okviru postopa izdaje dovoljenja za poseg v naravo[21]. Tudi na Hrvaškem je treba pridobiti oceno sprejemljivosti za ekološko omrežje (Hr: Ocjena prihvatljivosti za ekološku mrežu) v skladu z Zakonom o zaštiti prirode[22] in Uredbe o ekološkoj mreži i nadležnostima javnih ustanova za upravljanje područjima ekološke mreže.[23] V predhodni oceni je treba presoditi, ali bo imel poseg vplive na ekološko mrežo in če bo imel vpliv, ali se lahko taki vplivi izključijo.[24] Če je to mogoče, se bo postopek nadaljeval po rednem postopku pridobivanja dovoljenj, drugače pa se preučijo negativni vplivi in preučijo alternativne rešitve. Če nesprejemljivosti posega ni možno odpraviti, se lahko poseg opravi samo, če gre za ugotovitev prevladujočega javnega interesa.

Poleg konkretnega varstva v povezavi z Naturo 2000, ki je urejeno na ravni EU in posledično implementirano v nacionalno zakonodajo posameznih držav članic, ne smemo pozabiti na veljavno mednarodno pravo, ki varuje okolje in tudi biotsko raznovrstnost, s posebnim poudarkom na urejanju in zaščiti voda. Na tem področju so pomembne predvsem Konvencija o varstvu in uporabi čezmejnih vodotokov in mednarodnih jezer^[25], za območje reke Une pa tudi Sporazum o Savskem bazenu^[26]. Pomembna so tudi mednarodna načela pravične in razumne uporabe, načelo obveznosti ne povzročanja škode, obveznost sodelovanja ter načelo obveščanja, posvetovanja in pogajanj.[27] V povezavi z biotsko raznovrstnostjo pa so pomembne predvsem Konvencija o varstvu rastlin^[28], Stockholmska deklaracija konference Združenih narodov o človekovem okolju^[29]; Konvencija o biološki raznovrstnosti^[30], Konvencija o presoji čezmejnih vplivov na okolje^[31] (Espoo konvencija) ter Protokol o strateški presoji vplivov na okolje h Konvenciji o presoji čezmejnih vplivov na okolje^[32], kot tudi načelo skupnih, a različnih odgovornosti in previdnostno načelo. Mednarodno pravo predstavlja širok spekter varovanja okolja, vendar se ga v praksi še vedno premalo upošteva, dokler ni dejansko povzročene škode.

SKLEPNO

Izhajajoč iz pregleda dogajanja na reki Uni, imajo posamezniki veliko vlogo pri tem, da se poseg v okolje zaustavi, predvsem v primerih, ko za poseg ni izdanih vseh potrebnih dovoljenj. Iz primera je razvidno, da je do dovoljenj prišlo brez ustreznih postopkov presoj vplivov projekta na okolje, pri čemer pa so vključeni različni sumi na storitve kaznivih dejanj.

V zvezi s kršitvami na področju zavarovanega območja Natura 2000 so v Sloveniji pristojni Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Inšpektorat RS za naravne vire in prostor, Direkcija RS za vode, Lokalna ribiško čuvajska služba, Inšpektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Inšpektorat RS za naravne vire in prostor, kakor tudi Zavoda RS za varstvo narave.[33] Bistveno je, da se posamezniki v postopke vključijo že prej, preden se poseg v okolje izvede in škoda že nastane. V ta okvir sodi pridobivanje informacij po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja[34] (v nadaljevanju: ZDIJZ), Pobuda Varuhu za človekove pravice in vključitev v postopke, s katerimi se poseg v naravo načrtuje.

Skrb vzbuja dejstvo, da je poseg postavitve male hidroelektrarne na Hrvaškem na samem izviru reke Une, ki prečka tudi državno mejo, pri tem pa se ne ve, kakšne posledice bo poseg lahko imel dolvodno po reki in kakšne bodo njegove dolgoročne posledice. Pri tem so posamezniki vsekakor ključen del varovanja okolja[35], saj lahko neposredno zaznajo dogajanje v okolju in tako najhitreje ukrepajo na način, da obvestijo pristojne državne institucije in tako preprečijo škodljive posege v okolje. Za okolje še tako dobra zakonodaja namreč ne pomeni popolnoma nič, če se v praksi ne izvaja. Večina večjih posegov v okolje je namreč nepovratnih. Ko škoda nastane, je ne odpravi nobena kazenska ali odškodninska odgovornost zanjo odgovornih. Na primeru reke Une bomo lahko spremljali kakšna bo odgovornost posameznikov, če bo kdaj ugotovljena.

Opombe:

[1] Povzeto po Javna ustanova za upravljanje zaštićenim dijelovima prirode Sisačko-moslavačke županijePlan upravljanja područjem ekološke mreže Dolina Une (PU 005), str. 17, 18.

[2] <https://zop-lsz.hr/2022/04/05/nacionalni-park-una-i-javna-ustanova-za-zastitu-i-ocuvanje-prirode-licko-senjske-zupanije-sklopili-sporazum-o-suradnji-za-zastitu-i-ocuvanje-sireg-porjecja-rijeke-une/> (12. 8. 2024).

[3] Povzeto po Javna ustanova za upravljanje zaštićenim dijelovima prirode Sisačko-moslavačke županijePlan upravljanja područjem ekološke mreže Dolina Une (PU 005), str. 17, 18.

[4] <https://zop-lsz.hr/2022/04/05/nacionalni-park-una-i-javna-ustanova-za-zastitu-i-ocuvanje-prirode-licko-senjske-zupanije-sklopili-sporazum-o-suradnji-za-zastitu-i-ocuvanje-sireg-porjecja-rijeke-une/> (12. 8. 2024).

[5] Pregled Natura 2000 je na voljo na <https://bioportal.hr/gis/> (14. 8. 2024).

[6] <http://www.bistrobih.ba/nova/2015/05/13/rijeka-una-pred-izazovima-hidrocentrala-turizam-je-mizerija/> (12. 8. 2024).

[7] <https://alpeadriagreen.org/2015/07/16/peticija-protiv-izgradnje-hidroelektrana-na-rijeci-uni/> (12. 8. 2024).

[8] <https://balkans.aljazeera.net/teme/2015/7/23/hidroelektrane-na-uni-nece-se-graditi> (12. 8. 2024).

[9] <https://balkans.aljazeera.net/teme/2015/7/23/hidroelektrane-na-uni-nece-se-graditi> (12. 8. 2024).

[10] <https://klima.faktograf.hr/2024/07/11/ilegalno-poceli-graditi-hidroelektranu-kod-vrela-une-dio-naselja-ostao-bez-vode/> (12. 8. 2024) in <https://mpgi.gov.hr/vijesti-8/ministarstvo-provelo-postupak-nadzora-nad-dozvolama-za-izgradnju-male-hidroelektrane-una-mlin/17814> (14. 8. 2024).

[11] <https://tris.com.hr/2024/08/sokantno-priopcenje-ministarstva-o-brutalnoj-devastaciji-rijeke-une-radovi-su-legalni-i-ne-ugrozavaju-vrelo-une/> (12. 8. 2024).

[12] Dokument Državnega inšpektorata, Sektor za nadzor zaščite okolja, zaščite narave in vodni nadzor, Klasa: 040-02/24-06/03, številka: 531-03-2-24-9, z dne 12. 8. 2024.

[13] <https://www.energetika-net.com/zastita-okolisa/kaznena-prijava-zbog-dozvole-za-malu-hidroelektranu-na-uni> (16. 8. 2024).

[14] <https://klima.faktograf.hr/2024/07/11/ilegalno-poceli-graditi-hidroelektranu-kod-vrela-une-dio-naselja-ostao-bez-vode/> (12. 8. 2024).

[15] 16. člen ZVO-2.

[16] OJ L 20, 26.1.2010, p. 7–25.

[17] OJ L 206, 22.7.1992, p. 7–50.

[18] 3. člen Direktive o habitatih.

[19] Tretji odstavek 6. člena Direktive o habitatih.

[20] Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B, 46/14, 21/18 – ZNOrg, 31/18, 82/20, 3/22 – ZDeb, 105/22 – ZZNŠPP in 18/23 – ZDU-1O.

[21] Podrobneje o tem Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja (Uradni list RS, št. 130/04, 53/06, 38/10 in 3/11).

[22] NN 80/13, 15/18, 14/19, 127/19.

[23] NN 80/19.

[24] <https://www.haop.hr/hr/tematska-podrucja/odrzivo-koristenje-prirodnih-dobara-i-ekoloska-mreza/ekoloska-mreza/ocjena> (13. 8. 2024).

[25] Angl. Convention on the protection and use of transboundary watercourses and international lakes. Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 5/99.

[26] Zakon o ratifikaciji Okvirnega sporazuma o Savskem bazenu, Protokola o režimu plovbe k Okvirnemu sporazumu o Savskem bazenu in Sporazuma o spremembah in dopolnitvah Okvirnega sporazuma o Savskem bazenu in Protokola o režimu plovbe k Okvirnemu sporazumu o Savskem bazenu, Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 19/04.

[27] Več o predmetni tematiki v prispevku: Sancin Vasilka, Stopar Urška, Spregledan mednarodnopravni vidik ureditve posegov v vode in vodna okolja pri njihovem izvajanju, v: Cerkvenik Stanka (ur.), Zbornik referatov simpozija Vodni dnevi 2022 z mednarodno udeležbo, Rimske Toplice, 2022, str. 49-62, URL: https://sdzv-drustvo.si/wp-content/uploads/2022/11/zbornik-vd-2022.pdf (nazadnje dostopno 28.1.2023)

[28] Angl. International Plant Protection Convention.

[29] Ang. United Nations Conference on the Human Environment.

[30] UL L 309, 13.12.1993, p. 1–2.

[31] Konvencija je v Sloveniji bila ratificirana z Zakonom o ratifikaciji Konvencije o presoji čezmejnih vplivov na okolje, Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 11/98.

[32] V slovenski pravni red je bila prenesena z Zakonom o ratifikaciji Protokola o strateški presoji vplivov na okolje h Konvenciji o presoji čezmejnih vplivov na okolje, Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 1/10.

[33] https://natura2000.gov.si/na-terenu/prakticni-nasveti/prijava-krsitev-2/

[34] Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 7/18 in 141/22.

[35] O tem tudi Zavod RS za varstvo narave, NATURA 2000 v Sloveniji ljudje z naravo — narava za ljudi, 2015.