TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbama tožnika in drugo tožene stranke se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje delno spremeni v I., II., III. in IV. točki izreka tako, da se v celoti na novo glasi:

"I. Toženi stranki sta dolžni solidarno plačati tožeči stranki 37.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi:

- od zneska 33.000,00 EUR od 18. 12. 2014 do plačila ter

- od zneska 4.000,00 EUR od 14. 10. 2016 do plačila,

prvo tožena stranka pa je dolžna plačati tožeči stranki še zakonske zamudne obrestmi od zneska 4.000,00 EUR za čas od 18. 12. 2014 do 13. 10. 2016.

II. Višji obrestni zahtevek zoper drugo toženo stranko (za plačilo zakonskih zamudnih obresti od zneska 4.000,00 EUR pa za čas od 18. 12. 2014 do 13. 10. 2016) ter višji tožbeni zahtevek zoper obe toženi stranki za plačilo odškodnine v znesku 17.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18. 12. 2014 do plačila, se zavrneta.

III. Toženi stranki sta dolžni solidarno povrniti:

- za tožečo stranko stroške postopka v znesku 1.437,23 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila, v roku 8 dni, pod izvršbo, in sicer na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, št. ..., sklic na ...;

- tožeči stranki stroške sodne takse v znesku 656,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila, v roku 8 dni, pod izvršbo.

IV. Tožeča stranka je dolžna prvo toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 519,08 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila, drugo toženi stranki pa stroške postopka v višini 822,57 EUR, vse v roku 8 dni, pod izvršbo."

II. V preostalem se pritožbi tožnika in drugo tožene stranke ter v celoti pritožba prvo tožene stranke zavrnejo in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Toženi stranki sami krijeta svoje pritožbene stroške, tožniku pa sta dolžni solidarno plačati stroške pritožbenega postopka v višini 48,43 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe, po izteku roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je ročni paletni viličar, ki ga je v času škodnega dogodka upravljal tožnik, nevarna stvar. Ugotovljene okoliščine v zvezi z delovanjem viličarja, zlasti dejstvo, da viličar poganja elektrika in da se lahko sunkovito premakne, kot se je to zgodilo v obravnavanem škodnem dogodku, so tudi po presoji pritožbenega sodišča okoliščine, zaradi katerih je tveganje za nastanek škode večje od običajnega. Za škodo od nevarne stvari pa v skladu s 150. členom OZ odgovarja njen imetnik, to je drugo tožena stranka.

Drugo tožena stranka v pritožbi neutemeljeno vztraja, da za obravnavano nezgodo ni krivdno odgovorna. Sodišče prve stopnje je po oceni izvedenih dokazov pravilno zaključilo, da tožena stranka ni dokazala, da je tožnik opravil izpit iz varstva pri delu in da ga je usposobila za varno delo ter s tem za upravljanje z viličarjem.

Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je podana krivdna odgovornost prvo tožene stranke. Tudi prvo tožena stranka namreč ni dokazala, da bi tožnika usposobila za varno delo in da bi tožnik opravil izpit iz varstva pri delu pred napotitvijo na delo k drugo toženi stranki.