TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahtevi vrhovnega državnega tožilca Republike Slovenije za varstvo zakonitosti se ugodi in se pravnomočna sodba Okrajnega sodišča v Šentjurju pri Celju z dne 8.6.1999 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju z dne 26.10.1999 spremeni tako, da se zoper obs. B.Z. na podlagi 4. točke 357. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

z a v r n e

obtožba, da je na način, s katerim se lahko telo hudo poškoduje ali zdravje hudo okvari, tako telesno poškodoval A.K., da je bil zaradi tega začasno oslabljen del njegovega telesa in začasno prizadeta njegova zunanjost, s tem da ga je 14.12.1995 okoli 10. ure na lokalni cesti v kraju R. s pestjo udaril v obraz in mu s tem prizadejal oteklino in odrgnino na nosu, zlom nosne kosti in udarnino na levem licu, kar je lahka telesna poškodba,

in da je s tem storil kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po 2. odstavku v zvezi s 1. odstavkom 133. člena KZ.

Stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke 2. odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obsojenca ter potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika obremenjujejo proračun.

Obtožni predlog za kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po 1. odstavku 133. člena KZ je bil vložen 12.3.1996, kar je pretrgalo zastaranje kazenskega pregona. Glede na tedaj veljavno določilo 6. točke 1. odstavka 111. člena KZ je nastopilo zastaranje kazenskega pregona 12.3.1998, saj po njegovi vložitvi ni bilo nobenega procesnega dejanja, ki bi pretrgalo zastaranje. V tej situaciji bi moralo sodišče po določilu 1. odstavka 437. člena v zvezi s 3. točko 1. odstavka 277. člena ZKP zavreči obtožni predlog, ne pa razpisati glavno obravnavo.