TFL Vsebine / TFLGlasnik

Konoplja je najbolj razširjena prepovedana droga v Sloveniji[1] in širše.[2] Nekoč pomembna poljščina je bila na prelomu iz 19. v 20. stoletje kvalificirana kot narkotik.[3] Uvrstitev konoplje med kontrolirane substance v mednarodnem in nacionalnih pravnih redih je povzročila upad gojenja konoplje za industrijske, prehrambne in medicinske namene, zavrla znanstvene raziskave o vplivih konoplje na človeški organizem ter pripomogla h kriminalizaciji uporabnikov te substance, ki je bila pogosto povezana z rasnimi in razrednimi predsodki.[4] Kljub vztrajni stigmatizaciji uporabe konoplje in pomanjkljivem razumevanju učinkov njene uporabe,[5] pa se odnos do konoplje – in z njim pravna ureditev in kriminalitetne politike mnogih držav – pospešeno spreminja. Mnogo držav dovoljuje uporabo konoplje in njenih derivatov v zdravstvene namene, vse več pa jih vzpostavlja tudi regulirane trge s konopljo za nemedicinsko (t. i. rekreativno) uporabo, spet druge pa se odločajo zgolj za manj intenzivno preganjanje kaznivih ravnanj v zvezi s konopljo.[6]

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je leta 2019 predlagala manj restriktivno mednarodnopravno urejanje statusa konoplje, saj je bila uvrstitev njenih cvetov, smol, tinktur in psihoaktivnega kanabinoida tetrahidrokanabinola (THC) na seznam najnevarnejših kontroliranih substanc izvedena brez znanstvene podlage.[7] Čeprav večina predlogov SZO za rahljanje mednarodnopravne ureditve konoplje oz. njenih derivatov ni bila implementirana, pa je bila konoplja odstranjena z mednarodnega seznama najnevarnejših drog brez medicinske uporabnosti, kar omogoča uporabo konoplje v zdravstvu ter znanstvene raziskave o njenih učinkih na človeški organizem in psiho.

V mnogih državah, tudi v Sloveniji, konoplja ostaja uvrščena na seznam prepovedanih drog. Tudi pri nas smo bili priča več neuspešnim poskusom sprememb pravnega statusa konoplje, v letu 2024 pa sta referenduma o gojenju in predelavi konoplje v medicinske namene in o gojenju in posedovanju konoplje za omejeno osebno rabo doživela večinsko podporo opredeljenih volivk in volivcev. Glede na to, da poskusi spremembe zadevne zakonodaje ne pojenjajo, je pomembno razumeti tako obstoječe pravne okvire in njihovo udejanjanje kot njihove pomanjkljivosti in dejansko stanje na področju s konopljo povezane kriminalitete.

Konoplja in njeni derivati so v Sloveniji podvrženi identični ureditvi kot preostale kontrolirane substance, zakonodaja na področju prepovedanih drog pa nikdar ni bila med najbolj represivnimi: posest prepovedane droge za lastno uporabo je bila že v nekdanji Jugoslaviji kvalificirana kot prekršek in ne kot kaznivo dejanje.[8] Konoplja in njeni derivati so bili dolgo uvrščeni v Skupino I Seznama skupin prepovedanih drog,[9] ki vključuje rastline in substance, ki so zelo nevarne za zdravje ljudi zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba, in se ne uporabljajo v medicini. Postopoma so se konoplja in njeni derivati premaknili v Skupino II, ki vključuje rastline in substance, ki so zelo nevarne zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba, in se lahko uporabljajo v medicini. Uporaba konoplje oz. zdravil na osnovi konoplje je v medicini pri nas načeloma dovoljena.[10] Ker pa v Sloveniji nista dopustna gojenje in predelava konoplje za potrebe zdravstva, Javna agencija za zdravila (JAMZP) pa je pri izdajanju dovoljenj za uvoz konoplje in zdravil s kanabinoidi zelo zadržana, se mnogi bolniki in njihovi sorodniki obračajo na črni trg oz. konopljo brez dovoljenj pridelujejo sami.[11] To je razvidno tudi iz sodne prakse, ki je sicer nagnjena k nekaznovanju obdolžencev, ki so konopljo gojili oz. posedovali z namenom samozdravljenja.[12] Kljub temu pa so bolniki in njihovi svojci podvrženi dolgotrajnim sodnim postopkom ter stigmatizaciji in stresu, ki jih spremljata.

Poleg kriminalizacije bolnikov, ki je največja anomalija trenutnega sistema, pa pogled v problematiko kriminalitene politike na področju prepovedanih drog odpira tudi vprašanje pravne varnosti in predvidljivosti: razmejitev med kaznivim dejanjem po 186. členu Kazenskega zakonika (KZ-1),[13] ki inkriminira neupravičeno proizvodnjo in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi in postopki v športu ter predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog, in prekrškom po 33. členu Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD),[14] ki inkriminira neupravičeno posest prepovedane droge za lastno uporabo, ni jasna in jo v spornih primerih lahko določi zgolj sodišče. Razlika med omenjenima kaznivima ravnanjema je v namenu posestnika droge: če je namen prodaja droge, gre za kaznivo dejanje; če je namen lastna uporaba droge, gre za prekršek. Pravni akti ne določajo količin prepovedane droge, ki se smatrajo za enkratno ali večkratno lastno uporabo, kar pripomore k neenaki obravnavi kršiteljev na podlagi vsakokratne presoje prekrškovnega organa (policije). Prekršek posesti prepovedane droge za lastno uporabo pa se v primeru konoplje lahko sprevrže v kaznivo dejanje po 187. členu KZ-1, ki inkriminira omogočanje uživanja ali uporabe prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi ali postopkov v športu, že s podajo konopljinega zvitka, kar je med uporabniki priljubljena praksa.

Člen 33 ZPPPD načeloma omogoča omilitev sankcije za nepooblaščenega posestnika prepovedane droge, ki ima v posesti manjšo količino prepovedane droge za enkratno lastno uporabo oz. za storilca, ki prostovoljno vstopi v program zdravljenja uživalcev prepovedanih drog ali socialno varstvene programe. Gleda na to, da se uporabniki prepovedanih drog pogosto srečujejo s finančnimi, socialnimi in psihološkimi stiskami ter da je v primeru posesti prepovedane droge za lastno večkratno uporabo zagrožena globa 208,64 evra, bi alternativna obravnava z omilitvijo kazni v nekaterih primerih lahko predstavljala dobrodošlo rešitev. A v praksi določba 33. člena ZPPPD ni uporabljiva, saj prekrškovni organ postopa po hitrem postopku in ne more upoštevati omenjenih okoliščin; sankcijo bi lahko omililo le sodišče. Če bi se storilec odločil za uveljavljanje sodnega varstva, bi izgubil možnost t. i. polovičke: v primeru posesti prepovedane droge za enkratno lastno uporabo bi to pomenilo plačilo polne globe 41,73 evra namesto »polovičke« v višini 20,86 evra; sodišče pa bi globo lahko omililo zgolj za 1,73 evra, saj je najnižja predpisana mera globe 40 evrov.[15] Alternativna obravnava storilcev prekrškov v zvezi s prepovedanimi drogami v praksi ni nikdar zaživela.

Z ustreznimi dovoljenji je v Sloveniji dopustno gojenje konoplje, ki ne presega 0,3 odstotka THC v suhi masi, za prehrambne in industrijske namene.[16] A posest konoplje, ne glede na vsebnost THC, je brez ustreznih dovoljenj prepovedana in pomeni kaznivo ravnanje.[17] Slovenija je ena redkih držav, ki prepoveduje rastlino konopljo kot tako; mednarodno pravo in večina primerljivih držav prepovedujeta le dele rastline (cvetove in popke, ki vsebujejo največji delež THC) in njene derivate. Prodajalci, npr. državno podjetje Petrol, zatrjujejo, da je prodaja te konoplje povsem legalna, saj jo prodajajo kot prehrambni izdelek.[18] A nič hudega sluteči kupci »legalne konoplje« so (vsaj) v prekršku ter tarče glob in kazenskega pregona. To odpira tako vprašanje smiselnosti neomejene uvrstitve rastline konoplje na seznam prepovedanih drog kot vprašanje kriminalitetne politike, ki gospodarskim subjektom dopušča prodajo konoplje, ki je očitno namenjena kajenju, in hkrati preganja njihove kupce, ki izdelek kupujejo v dobri veri, da je dovoljen. Za nameček pa so bile v vzorcih konoplje, ki se v slovenskih prodajalnah prodaja kot legalna in blaga, odkriti tudi nevarni prepovedani sintetični kanabinoidi,[19] kar dodatno nakazuje na pomanjkljiv nadzor nad legalnimi ponudniki konoplje v Sloveniji.

Opisana problematika odpira vrsto vprašanj in izzivov za načrtovanje politik na področju prepovedanih drog, predvsem najbolj razširjene konoplje.

Opombe:

* Prispevek je nastal v okviru projekta V5-2324 – Alternativni načini obravnave storilcev kaznivih ravnanj v zvezi s prepovedanimi drogami: primer konoplje, ki ga financirajo Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS), Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za pravosodje in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

[1] Nacionalni inštitut za javno zdravje: Stanje na področju prepovedanih drog v Sloveniji 2023, 2024.

[2] European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction: European Drug Report 2024: Trends and Developments, 2024.

[3] Vladan Jovanović: Jugoslavensko-američka opijumska suradnja 1929.–1941. godine, v: Časopis za suvremenu povijest, 50 (2018) 1.

[4] Jon Heidt, Johannes Wheeldon: Cannabis Criminology. Routledge, London 2022; Kevin J. Fandl: Up in Smoke: International Treaty Obligations and Marijuana Reform in the United States, v: American Business Law Journal, 58 (2021) 1; Barney Warf: High Points: An Historical Geography of Cannabis, v: Geographical Review, 104 (2014) 4.

[5] Kostas Skliamis, Annemieke Benschop, Dirk J Korf: Cannabis Users and Stigma: A Comparison of Users from European Countries with Different Cannabis Policies, v: European Journal of Criminology, 19 (2022) 6; Matt Reid: A Qualitative Review of Cannabis Stigmas at the Twilight of Prohibition, v: Journal of Cannabis Research, 2 (2020) 1.

[6] Toby Seddon, William Floodgate: Regulating Cannabis: A Global Review and Future Directions. Palgrave Macmillan, London 2021.

[7] Global Commission on Drug Policy: Classification of Psychoactive Substances: When Science Was Left Behind, 2019.

[8] Matej Košir: Dekriminalizacija in Diferenciacija Prepovedanih Drog v EU, v: Revija za kriminalistiko in kriminologijo, 1 (2002) 53.

[9] Uredba o razvrstitvi prepovedanih drog, Uradni list RS, št. 69/19, 157/20, 162/21, 8/23 in 113/23.

[10] Zakon o zdravilih (ZZdr-2), Uradni list RS, št. 17/14 in 66/19.

[11] Armin Čulić, Branko Bregar, Mirna Macur: Raba konoplje v medicinske namene: integrativni pregled literature, v: Obzornik zdravstvene nege, 55 (2021) 4; Roman Štukelj, Vili Erveš, Žiga Bolta: Dileme in predlog razvrstitve Cannabis Sativa L. v Sloveniji, v: Dignitas, 77/78 (2018).

[12] Npr: Vrhovno sodišče Republike Slovenije: VS2007849, z dne 28. januarja 2016.

[13] Kazenski zakonik (KZ-1), Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 54/15, 6/16 – popr., 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21, 105/22 – ZZNŠPP in 16/23.

[14] Zakon o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (ZPPPD), Uradni list RS, 108/99, 44/00, 2/04 – ZZdrI-A, 47/04 – ZdZPZ.

[15] Zakon o prekrških (ZP-1), Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE, 5/21 – odl. US in 38/24.

[16] Pravilnik o pogojih za pridobitev dovoljenja za gojenje konoplje in maka, Uradni list RS, št. 40/11, 36/15, 33/18 in 61/23.

[17] Npr.: Vrhovno sodišče Republike Slovenije: VS2004534 z dne 27. novembra 2008.

[18] Miha Kranjc: Paketki konoplje na Petrolovih policah, v: 24ur.com, 30. november 2018, .

[19] DrogArt: Kanabis s HHC v Ljubljani, 5. januar 2024.