TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

1. Pritožba zagovornika obtoženega M. P. se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijana sodba v obsodilnem delu potrdi.

Obtoženi M. P. se oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka.

2. Pritožbi okrožne državne tožilke se ugodi in se izpodbijana sodba v oprostilnem delu razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

 

Policista nista ravnala nezakonito, ko sta obtoženca prijela izven kraja, ki ga je po policijski odredbi šteti za kraj prepovedi približevanja, in nista kršila določb člena 39a ZPol. Oškodovanka je klicala UKC v času, ko je obtoženec izvrševal kaznivo dejanje nasilništva, in je tedaj tudi povedala, da mu je odrejen ukrep iz 39a člena ZPol. Policista, poslana v intervencijo, sta obtoženca prijela izven kraja določenega v ukrepu, vendar v bližini. Policista sta za svoje ukrepanje imela pooblastilo tudi v členu 157 ZKP, saj sta v razgovoru z oškodovanko, ki sta ga opravila po njenem klicu, ugotovila, da je obtoženec bil nasilen do nje in otroka. Policista torej nista le preverjala izvrševanje ukrepa, kot to določa 39a člen ZPol, temveč sta bila poslana v intervencijo.

Po presoji izpodbijanega oprostilnega dela sodbe v okviru pritožbenih navedb okrožne državne tožilke sodišče druge stopnje ugotavlja, da je pritrditi pritožnici, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje s tem ko je navedlo, da uradno dejanje policistov ni bilo zakonito, ker obtoženca nista zalotila na območju prepovedi približevanja, zmotno. Pritožnica utemeljeno opozarja, da ni moč uporabiti pojmovanje, da je v konkretnem primeru šlo le za izvajanje nadzora nad kršiteljem, zaradi česar se na podlagi 39. člena ZPol, tak nadzor izvaja samo na krajih, ki so določeni kot kraji prepovedi približevanja. Policista nista opravljala nadzora zgolj zaradi tega, da bi preizkusila, ali obtoženec morda ne krši prepovedi približanja, temveč sta bila poslana na intervencijo, in sicer po predhodnem zaprosilu P. M.. Le-ta je dne 15.8.2006 ob 18.16 uri po telefonu na operativno komunikacijski center Policijske uprave Kranj sporočila, da se je domov vrnil njen partner P. M., ki ima prepoved približevanja in je prosila za intervencijo. Klicala pa je tedaj, ko je obtoženec izvrševal kaznivo dejanje, opisano pod točko 2 v sklopu nadaljevanega kaznivega dejanja nasilništva. Res je, da sta policista opravila prijetje obtoženega izven kraja, ki ga je po sodni oziroma policijski odredbi šteti za kraj približevanja, vendar sta bila policista poklicana na intervencijo, kar vsebuje tudi dejanski opis kaznivega dejanja. Policista sta v konkretnem primeru imela podlago za ukrepanje tudi v določbah člena 157 ZKP, ker sta v razgovoru z oškodovanko ugotovila, da je bil obtoženec do nje nasilen, in ravnanje policistov v smeri, da obtoženca izsledita, ni bilo nezakonito. Ima pa prvostopenjsko sodišče prav, ko je v razlogih navedlo, da je 15.8.2006 že veljal novi Zakon o varstvu javnega reda in miru, zaradi česar je kršitev določb tega zakona v opisu napačna.