TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Po 132. členu zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih se z
upravno odločbo pristojnega organa občinske skupnosti socialnega
skrbstva uskladijo s povečanimi življenjskimi stroški vse preživnine,
ki so bile določene na podlagi tega zakona, ne pa odškodninska renta,
določena oškodovancu kot povračilo za škodo, ki jo trpi zaradi
izgubljenega preživljanja oziroma podpore (194. člen zakona o
obligacijskih razmerjih).

Svet socialnega skrbstva Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije je
zavrnil pritožbo Občinske skupnosti zavarovalne skupnosti Triglav
proti odločbi Sveta za varstvo družine občinske skupnosti socialnega
skrbstva, s katero je bila usklajena preživninska renta, ki jo
zavarovalna skupnost plačuje mladoletni N.N. na podlagi sodbe
občinskega sodišča. Uskladitev je bila opravljena na podlagi 132.
člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih v zvezi s
sklepom občinske skupnosti socialnega skrbstva tako, da je bil
dosedanji znesek 493,30 din povečan za 29,8% na 640,30 din z
veljavnostjo od 1.3.1981 dalje. V obrazložitvi odločbe je organ druge
stopnje navajal, da je bila s prvostopno odločbo usklajena
preživninska renta, ki jo je treba glede na obliko, vsebino in namen
šteti za preživnino. Mladoletna N.N. ima pravico do preživninske
dajatve zaradii storjenega delikta, ki je imel za posledico izgubo
določenih sredstev za njeno preživljanje. Dajatev se imenuje sicer
renta in predstavlja nadomestilo za izpadla sredstva preživljanja, po
svoji vsebini inn naravi pa predstavlja nesporno posebno, specifično
obliko preživnine. Ta dajatev je nadomeščanje izvirne preživnine, ki
bi jo sicer zagotavljala oseba, ki je to dolžna po zakonu (zakon o
zakonski zvezi in družinskih razmerjih) in je zasnovana na zakonu
(zakon o obligacijskih razmerjih). Za tovrstno denarno rento, njeno
višino in okoliščine, ki so pri njenem določanju pomembne, se
uporabljajo oziroma izvedejo identični postopki, kot pri določanju
preživnine po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Ker
gre tedaj za posebno obliko preživnine, jo je bil prvostopni organ
dolžan valorizirati po uradni dolžnosti. Zakon o zakonski zvezi in
družinskih razmerjih v 132. členu izrečno določa, da se vsako leto
uskladijo vse preživnine s povečanimi življenjskimi stroški. Z
uskladitvijo se višina preživninske dajatve dejansko ne spremen,
ampak se le ohranja njena realna višina. Zato ni utemeljen pritožbeni
ugovor nepristojnosti prvostopnega organa. Pristojni organ občinske
skupnosti socialnega skrbstva tudi ne more opaviti nobenih sprememb v
dejanski višini, razen nominalne uskladitve.
Tožeča stranka je v tožbi predlagala odpravo izpodbijane odločbe, ker
je nezakonita. Ni dolžna plačevati preživnine in tudi ne preživninske
rente, ampak mesečno rento zaradi škode, ki jo trpi mladoletna N.N.
zaradi smrti svojega očeta. Ne gre za alimentacijsko, ampak za
odškodninsko obveznost, spore iz odškodninskih razmerij pa ni mogoče
urejati v upravnem, ampak v civilnem postopku. Zadeva ne spada v
stvarno pristojnost toženega organa. Če oškodovanka iz naslova
izgubljenega dohodka trpi večjo škodo, kot pa jo je ugotovilo redno
sodišče, bi morala to dokazati, vendar ne s koeficientom
statističnega povprečja, ampak z objektivnimi dokazi, da je njen
dohodek sedaj manjši. Tožeča stranka je odklonila mnenje tožene
stranke, da ne gre za spreminjanje, ampak za ohranjanje realne višine
preživninske dajatve, saj je bil z odločbo določen drugačen denarni
znesek.
Sodišče je tožbi v upravnem sporu ugodilo iz naslednjih razlogov:
Po 132. členu zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih
pristojni organ občinske skupnosti socialnega skrbstva vsako leto na
podlagi uradno ugotovljenega podatka o povečanju življenjskih
stroškov sprejme sklep o odstotku povišanja preživnine, opravi
uskladitev vseh preživnin in izda odločbo o novo ugotovljeni višini
preživnine. Ta odločba je izdana v upravnem postopku in se njena
zakonitost lahko presoja v upravnem sporu. Po navedeni določbi zakona
se s povečanimi življenjskimi stroški vskladijo vse preživnine,
določene po tem zakonu (zakonu o zakonski zvezi in družinskih
razmerjih) in na njegovi podlagi, torej preživnine, ki so bile
določene z dogovorom, sklenjenim pri organu občinske skupnosti
socialnega skrbstva (130. člen) ali s sodno odločbo (1. odst. 78.
člena, 81. in 132. člen) oziroma s poravnavo. V zakonu ni podlage za
mnenje tožene stranke, da velja obveznost uskladitve preživnine z
življenjskimi stroški tudi v spornem primeru. V tem primeru gre za
mesečno odškodninsko rento, določeno s sodbo sodišča po
civilnopravnih načelih (sedaj 194. člen zakona o obligacijskih
razmerjih), ne pa po določbah zakona o zakonski zvezi in družinskih
razmerjih. Z navedeno sodbo občinskega sodišča je bila prizadeti
stranki (mladoletni N.N.) določena mesečna odškodninska renta. Tudi
po cit. določbi zakkona o obligacijskih razmerjih se škoda, ki jo je
oškodovanec utrpel zaradi izgubljenega preživljanja oziroma
izgubljene podpore od umrlega zavezanca, povrne s plačevanjem denarne
rente. Denarne obveznosti po zakonu o obligacijskih razmerjih pa se
plačujejo v tistem številu denarnih
enot, na katero se glasi obveznost in samo zakon lahko določa kaj
drugega (394. člen). To pa ni zakon o zakonski zvezi in družinskih
razmerjih, ki je v 132. členu uredil samo valorizacijo preživnin,
določenih na podlagi tega zakona. Odločitev prvostopnega organa o
valorizaciji rente po vsebini pomeni odločitev o njenem povečanju,
vendar rento lahko poveča samo sodišče na zahtevo oškodovanca in pod
določenimi pogoji (196. člen zakona o obligacijskih razmerjih).
Odškodninske rente v spornem primeru organ prve stopnje torej ni bil
upravičen valorizirati po uradni dolžnosti. S svojo odločbo je z
nepravilno uporabo 132. člena zakona odločil o civilnopravni zadevi,
ki je v sodni pristojnosti. Prvostopna odločba je zaradi tega nična
po 1. točki 266. člena ZUP. Ker tožena stranka z izpodbijano odločbo
navedene nezakonitosti ni odpravila, je nična tudi ta odločba in jo
je sodišče odpravilo na podlagi 2. odst. 42. člena v zvezi s 1. točko
10. člena zakona o upravnih sporih.