Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti

304. Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti

V skladu z veljavnimi predpisi in s splošno kolektivno pogodbo za gospodarstvo sklepajo stranke:

-

Združenje delodajalcev – Sekcija za gradbeništvo in IGM in Gospodarska zbornica Slovenije – Združenje za gradbeništvo in IGM kot predstavniki delodajalcev
ter Sindikat: – ZSSS – Sindikat delavcev gradbenih dejavnosti Slovenije, kot predstavnik delojemalcev

K O L E K T I V N O P O G O D B O
gradbenih dejavnosti

II. PRAVICE IN OBVEZNOSTI DELODAJALCA IN DELAVCEV

6. člen

Razvrstitev del

(1)

Delovna mesta so razvrščena v devet tarifnih razredov glede na zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v aktu o sistematizaciji delovnih mest in sicer:

I. tarifni razred: Enostavna dela. Delovna mesta, za katera se ne zahteva priučevanje in za katera zadostuje nedokončana osnovna šola.

II. tarifni razred: Manj zahtevna dela. Delovna mesta za katera se zahtevajo poleg osnovnošolske izobrazbe, še krajši eno - ali več mesečni tečaji.

III. tarifni razred: Srednje zahtevna dela. Delovna mesta, za katera se zahteva do 2 leti javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja.

IV. tarifni razred: Zahtevna dela. Delovna mesta, za katera se zahteva najmanj 2 leti in pol javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja.

V. tarifni razred: Bolj zahtevna dela. Delovna mesta, za katera se zahtevajo 3 leta javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja in mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit ali delovna mesta, za katera se zahteva 4 ali 5 let javno priznanega strokovnega izobraževanja.

VI. tarifni razred: Zelo zahtevna dela. Delovna mesta, za katera se zahteva višja strokovna izobrazba.

VII. tarifni razred: Visoko zahtevna dela. Delovna mesta, za katera se zahteva visoka strokovna ali univerzitetna izobrazba.

VIII. tarifni razred: Najbolj zahtevna dela. Delovna mesta, za katera se zahteva magisterij, specializacija ali državni izpit po končanem visokem univerzitetnem izobraževanju.

IX. tarifni razred: Izjemno pomembna, najbolj zahtevna dela. Delovna mesta za katera se zahteva doktorat znanosti.

(2)

Razvrstitev delovnih mest v tarifne razrede opravi delodajalec ali poslovodni organ v skladu z aktom o sistematizaciji delovnih mest. V primeru dvoma pri razvrščanju delovnih mest v tarifne razrede se uveljavi šifrant poklicev.

(3)

V tarifni prilogi te pogodbe so v tarifnih razredih 4 do vključno 7 delovna mesta razporejena še v po dva plačilna razreda, kar odraža specifičnosti del v gradbeništvu v teh tarifnih razredih. Delodajalec ali poslovodni organ lahko tipična delovna mesta razvrsti tudi v več plačilnih razredov glede na svoje potrebe. Katalog tipičnih del in nalog je neobvezen pripomoček in napotilo, ki se lahko uporablja za razvrščanje delovnih mest in opravil v posamezne tarifne in plačilne razrede.

(4)

Delodajalec je dolžan pred sprejemom akta o sistematizaciji delovnih mest pridobiti mnenje sindikata.

7. člen

Prenos pooblastil

Poslovodni delavec lahko prenese pooblastilo za odločanje o posamičnih pravicah in obveznostih ter odgovornostih delavcev na vodilnega delavca pri delodajalcih z več kot 50 zaposlenimi delavci v skladu s splošnim aktom. Poslovodni delavec je dolžan pri izbiri osebe, na katero prenaša pooblastilo, upoštevati kriterij strokovnosti.

8. člen

Pogodba o zaposlitvi

(1)

S pogodbo o zaposlitvi delavec in delodajalec uredita naslednja vprašanja:

-

sklenitev, nastop in trajanje delovnega razmerja;

-

delovno mesto, za katerega se sklepa delovno razmerje, naziv delovnega mesta, tarifni razred, v katerega je delovno mesto razvrščeno, ter morebitni plačilni razred;

-

poskusno delo (če se zahteva);

-

pripravništvo (če se delovno razmerje sklepa s pripravnikom);

-

kraj opravljanja dela;

-

delovni čas;

-

letni dopust;

-

ukrepe za posebno varstvo delavcev;

-

izobraževanje;

-

osnovna plača in dodatki;

-

način ugotavljanja delovne uspešnosti (norma, akord, premije, ocenjevanje ...);

-

konkurenčno klavzulo (če je dogovorjena);

-

način spremembe pogodbe;

-

druge pravice in obveznosti delodajalca in delavca.

(2)

Pogodba o zaposlitvi lahko za delavce, ki pri svojem delu pridobivajo tehnično tehnološka znanja, poslovna znanja in vzpostavljajo poslovne zveze, vsebuje konkurenčno klavzulo ter medsebojne obveznosti delodajalca in delojemalca (odškodnina, odmena...).

(3)

Delodajalec delavcu pred podpisom pogodbe o zaposlitvi omogoči seznanitev z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki določajo njegove pravice in obveznosti.

(4)

Delodajalec mora te pogodbe in splošne akte hraniti na mestu, dostopnem vsem delavcem.

(5)

Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb, delodajalec pa mu tega ne sme odreči.

(6)

Če so pravice in obveznosti delodajalca in delavca, ki se urejajo s pogodbo o zaposlitvi, natančneje določene s podjetniško kolektivno pogodbo ali s splošnim aktom delodajalca, zadostuje, če se pogodba o zaposlitvi v zvezi s temi pravicami in obveznostmi sklicuje na te pogodbe oziroma akte.

9. člen

Poskusno delo

(1)

Dolžina poskusnega dela se določi s pogodbo o zaposlitvi in ne sme biti daljša kot je določeno v objavi. Poskusno delo lahko traja največ 6 mesecev, medtem pa delavca vodi in nadzoruje njegov neposredno predpostavljeni delavec.

(2)

Če delavec po svoji volji odpove delovno razmerje v času poskusnega dela, se šteje za dan prenehanja delovnega razmerja dan, ko delavec poda pisno odpoved.

(3)

Trajanje poskusnega dela za posamezna dela znaša:

-

za dela I. do III. stopnje strokovne izobrazbe največ en mesec;

-

za dela IV. stopnje strokovne izobrazbe največ dva meseca;

-

za dela V. stopnje strokovne izobrazbe največ tri mesece;

-

za dela VI., VII., VIII. stopnje strokovne izobrazbe največ šest mesecev.

(4)

Način spremljanja in ocenjevanja poskusnega dela določi delodajalec.

(5)

Poizkusnega dela ni mogoče določiti za delavce pripravnike.

10. člen

Pripravništvo

(1)

Pripravništvo se določi za različno dolga obdobja glede na stopnjo strokovne izobrazbe, če poseben zakon ne določa drugače:

-

za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe največ 6 mesecev;

-

za dela VI. stopnje strokovne izobrazbe največ 9 mesecev;

-

za dela nad VI. stopnjo strokovne izobrazbe največ 12 mesecev.

(2)

Pripravništvo se podaljša, če opravičena odsotnost delavca, ki opravlja pripravništvo za dela IV. in V. stopnje strokovne izobrazbe, traja najmanj 14 dni, za dela VI. stopnje najmanj 21 dni in za dela nad VI. stopnjo najmanj 28 dni. Pripravništvo se podaljša za toliko časa, kolikor traja opravičena odsotnost delavca.

(3)

Delavcu - pripravniku, ki opravlja pripravništvo tako, da dela s krajšim delovnim časom od polnega, se v odvisnosti od dolžine delovnega časa čas pripravništva podaljša največ za tri mesece (IV. in V. stopnja), štiri mesece (VI. stopnja), oziroma največ šest mesecev (nad VI. stopnjo).

(4)

Pripravništvo poteka po programu, ki ga pripravi mentor oziroma strokovna služba, kolikor program še ni izdelan od pristojnih institucij. Mentor mora imeti najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in tri leta delovnih izkušenj.

(5)

V pogodbi o zaposlitvi pripravnika se določi način spremljanja in ocenjevanja pripravništva.

(6)

Pripravniška doba se lahko na predlog mentorja skrajša, vendar ne na manj kot polovico prvotno določenega trajanja pripravništva.

(7)

Pripravniški izpit vsebuje preizkus znanja stroke in delovnega področja, za katerega se je pripravnik usposabljal. Komisija za pripravniški izpit šteje najmanj tri člane, ki imajo najmanj enako stopnjo strokovne izobrazbe kot pripravnik in tri leta delovnih izkušenj. Mentor sodeluje pri delu komisije, vendar ni njen član.

(8)

Pripravništva ni potrebno opravljati delavcu, ki je v nadaljnjem izobraževanju v času trajanja delovnega razmerja dosegel višjo stopnjo strokovne izobrazbe v okviru svojega poklica ali stroke.

(9)

Delavcu, ki se je v nadaljnjem izobraževanju ob delu ali iz dela izobraževal v drugi stroki ali za drug poklic in je že opravil pripravniški izpit, se pripravniška doba skrajša za čas trajanja splošnega dela pripravniškega programa, opraviti pa mora posebni del pripravniškega izpita.

(10)

Pripravnik opravlja pripravniški izpit najkasneje do izteka pripravniške dobe. Če pripravniškega izpita ne opravi, ga ima pravico ponovno opravljati v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od 45 dni. Če pripravniškega izpita tudi drugič ne opravi, mu delovno razmerje preneha z dnem, ko ga ni opravil.

(11)

Pripravništvo ni obvezno za delavce, ki so uspešno zaključili programe poklicnega izobraževanja, prilagojene za potrebe obrti in drobnega gospodarstva ter delavce, ki so pridobili poklicno izobrazbo v dualnem sistemu poklicnega izobraževanja.

(12)

S pripravnikom se lahko sklene pogodbo o zaposlitvi za nedoločen ali določen čas. S pripravnikom se sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas:

-

če v organizaciji oziroma pri delodajalcu ni potreb, da se po končani pripravniški dobi in po opravljenem strokovnem izpitu pripravnika razporedi na ustrezna dela in

-

če si pripravnik želi v organizaciji oziroma pri delodajalcu pridobiti le delovne izkušnje.

11. člen

Postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje del in postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela

(1)

Poslovodni delavec lahko začne postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti ter postopek ugotavljanja pričakovanih rezultatov dela le na podlagi predhodno zbrane dokumentacije, ki mora izkazovati delavčevo uspešnost pri delu za obdobje najmanj 30 dni delavčeve prisotnosti na delu.

(2)

Poslovodni delavec opravi z delavcem razgovor, v katerem se delavec izreče o njegovih ugotovitvah. O tem razgovoru se vodi zapisnik.

(3)

Delavcu je potrebno poslati vabilo na razgovor z navedbo, da gre za postopek ugotavljanja znanja in zmožnosti za opravljanje dela na delovnem mestu, na katerega je razporejen, oziroma za postopek ugotavljanja pričakovanih delovnih rezultatov.

(4)

O začetku postopka mora biti obveščen tudi sindikat, katerega član je delavec.

(5)

Delavec ima pravico do vpogleda v dokumentacijo, na podlagi katere se je začel postopek.

(6)

Zoper sklep s katerim se ugotovi, da delavec nima potrebnega znanja in zmožnosti za opravljanje del delovnega mesta in s katerim je razporejen na drugo delovno mesto, ki ustreza njegovemu znanju in zmožnostim oziroma s katerim se odloči o prenehanju delovnega razmerja, lahko delavec poda ugovor na organ, ki odloča o pravicah delavcev na drugi stopnji.

(7)

V času poskusnega dela in pripravništva postopkov po tem členu ni mogoče voditi.

12. člen

Razporejanje delavcev v izjemnih primerih

(1)

Delavec je dolžan začasno opravljati delo, ki ne ustreza vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanja in zmožnosti v primeru višje sile (naravnih ali drugih nesreč, pri katerih je ogroženo življenje in zdravje ljudi ali premoženje), reševanja človeških življenj in zdravja, nenadnega kvara surovin in materiala, ki povzroča popolni ali delni zastoj delovnega procesa pri delodajalcu, ter v primeru nenadne krajše odsotnosti drugega delavca in v primeru okvare delovnih strojev, naprav ter obratov.

(2)

Delavec prejme v vseh primerih razporeditev, ko je zaradi izjemnih okoliščin razporejen na dela in naloge, ki ne ustrezajo vrsti in stopnji njegove strokovne izobrazbe, znanju in zmožnostim, enako plačo kot bi jo prejemal na svojem delovnem mestu oziroma plačo, ki je zanj ugodnejša.

13. člen

Napotitev delavcev na delo na gradbišče

(1)

Dejavnost gradbeništva je takšne narave, da se pretežni del dejavnosti opravlja zunaj sedeža podjetja oziroma delodajalca, delavci so napoteni na delo na gradbišče v drug kraj le začasno, za čas izgradnje projekta.

(2)

Napotitev delavca na gradbišče se ne šteje za razporejanje delavca iz kraja v kraj in zato ni potrebno delavčevo soglasje.

14. člen

Razporejanje delavcev iz kraja v kraj

(1)

Delavca ni mogoče razporediti iz kraja v kraj brez njegove privolitve v naslednjih primerih:

-

če razporeditev lahko vpliva na bistveno poslabšanje delavčevega zdravja,

-

če traja pot na delo in z dela v normalnih okoliščinah z javnimi prevoznimi sredstvi več kot tri ure, matere delavke z otrokom do treh let starosti pa, če pot traja več kot dve uri.

(2)

V primerih, naštetih v 2. alinei prejšnjega odstavka, je delodajalec dolžan delavcu povrniti celotne stroške prevoza na delo in z dela z javnimi prevoznimi sredstvi.

(3)

Če razporeditev delavca iz kraja v kraj brez njegove privolitve zaradi oddaljenosti kraja dela zahteva spremembo delavčevega prebivališča, mu je potrebno zagotoviti enakovredne bivalne pogoje in možnosti šolanja otrok (osnovno in srednje šolstvo).

15. člen

Prevzem na delo k drugemu delodajalcu

(1)

Delavec je lahko prevzet na delo k drugemu delodajalcu (15. člen zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja) pod naslednjimi pogoji:

-

da se pri delodajalcu ukine določena dejavnost ali organizacijska enota in iz tega razloga preneha potreba po delu vseh delavcev določene organizacijske enote oziroma določenega poklicnega profila,

-

da drugi delodajalec vse prevzete delavce zaposli na delovnih mestih, ki ustrezajo strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim prevzetih delavcev razen, če posamezen delavec pisno soglaša, da je izvzet iz sporazuma o prevzemu;

-

da drugi delodajalec vse delavce zaposli za nedoločen čas, v primeru drugačne oblike prezaposlitve je obvezno soglasje sindikata;

-

da se delovna doba delavca, ki je prevzet na delo k drugemu delodajalcu kot podlaga za uveljavljanje pravic iz delovnega razmerja upošteva, kot da delavec ni spremenil zaposlitve.

(2)

Sporazum o prevzemu delavcev na delo skleneta pristojna organa pri obeh delodajalcih na podlagi predhodnega mnenja sindikata, katerega član je delavec. Do tega mnenja se delodajalec pisno opredeli.

(3)

Delodajalec je dolžan delavcem na podlagi sporazuma oziroma pogodbe o prevzemu izdati sklepe o prehodu k novemu delodajalcu. Novi delodajalec z delavci sklene pogodbe o zaposlitvi, ki morajo biti skladne z dokončnim sklepom o prehodu.

16. člen

Delo na domu

(1)

Pravice, obveznosti in pogoji opravljanja dela na domu med delavcem in delodajalcem se uredijo s pogodbo o zaposlitvi.

(2)

Delodajalec in delavec določita s pogodbo nadomestilo za uporabo delavčevih sredstev najmanj v višini njihove amortizacije.

(3)

Delodajalec je dolžan zagotavljati varne in zdrave delovne razmere in varno delovno okolje, ter občasno nadzorovati varnost in zdravje pri delu.

(4)

V času trajanja delovnega razmerja delavca brez njegove privolitve ni mogoče razporediti na delo na domu.

17. člen

Delovni čas

(1)

Tedenski delovni čas ne sme biti daljši kot povprečno 40 delovnih ur ali povprečno 174 delovnih ur mesečno.

(2)

Glede na naravo dela je delovni čas v gradbeništvu med letom neenakomerno razporejen, vendar ne sme preseči letnega fonda ur na delavca. V primeru prerazporeditve delovnega časa ima delavec pravico do dnevnega počitka, ki traja nepretrgoma najmanj 10 ur.

18. člen

Delovni čas, krajši od polnega delovnega časa

(1)

Delavec ki je sklenil delovno razmerje z delovnim časom, krajšim od polnega, ima enake pravice kot delavec, ki je sklenil delovno razmerje s polnim delovnim časom razen, da ima pravico do odmora med delom v sorazmerju s časom prebitim na delu.

(2)

Če eden izmed staršev dela s krajšim delovnim časom od polnega, ker to terjajo koristi otroka, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavcem in delodajalcem.

(3)

Če eden izmed staršev z otrokom do sedemnajstega meseca starosti dela polovico delovnega časa, se razporeditev delovnega časa določi z dogovorom med delavcem in delodajalcem.

19. člen

Merila za nočno delo

(1)

Nočno delo se lahko uvede, če so poleg pogojev, ki so določeni s predpisi, izpolnjeni še naslednji pogoji:

-

daljši letni dopust;

-

zagotovljen počitek;

-

periodični zdravstveni pregledi;

-

zagotovljen obrok prehrane;

-

urejen prevoz;

-

zagotovljena prisotnost strokovnih delavcev.

(2)

Nočnega dela žensk, kljub izpolnjenim kriterijem iz prvega odstavka, ni mogoče uvesti v primerih, ki jih določa zakon, ter v naslednjih primerih:

-

ko gre za težja fizična oziroma zdravju škodljiva dela;

-

ko je mogoče nočno delo opraviti z moško delovno silo;

-

če proizvodne zmogljivosti v dnevnem delovnem času niso polno izkoriščene oziroma, če delo ni ustrezno organizirano.

(3)

Sindikat ima kadarkoli pravico spremljati izpolnjevanje in izvajanje pogojev o uvedbi nočnega dela.

(4)

V primeru kršitev iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko sindikat zahteva od delodajalca takojšnjo ustavitev nočnega dela, če pa njegova zahteva ni upoštevana, lahko zahteva ukrepanje inšpekcije dela.

20. člen

Pravica do odsotnosti z dela z nadomestilom in brez nadomestila plače

(1)

Delavec ima pravico do odsotnosti z dela z nadomestilom plače do največ sedem delovnih dni v letu zaradi:

– lastne poroke                                            2 dni
– rojstva otroka                                           1 dan
– poroke otroka                                            1 dan
– smrti zakonca, otrok, posvojenca, staršev,               3 dni
– smrti bratov, sester, starih staršev, vnukov,
tasta ali tašče                                            1 dan
– selitve delavca oziroma družine v interesu
delodajalca                                                2 dni
– selitve delavca oziroma družine                          1 dan
– elementarnih nesreč                                      3 dni
– za aktivno udeležbo na kulturnih in športnih
prireditvah ob priložnosti praznovanj Dneva
gradbincev                                                1 dan.

(2)

Odsotnost v zgornjih primerih je treba koristiti ob nastopu dogodka. Dnevi odsotnosti zaradi selitve se ne seštevajo.

(3)

Vsaka prevara in dajanje lažnih podatkov, da bi se dosegla odsotnost v smislu tega člena predstavlja hujšo kršitev delovne obveznosti.

(4)

Delavec ima pravico do odsotnosti z dela zaradi darovanja krvi vsakokrat ko prostovoljno daruje kri. Odsotnost se ne šteje med maksimalno pravico do odsotnosti po prvem odstavku tega člena.

(5)

Odsotnost delavca iz prvega in četrtega odstavka je v breme delodajalca.

(6)

Delavcu se mora omogočiti odsotnost z dela zaradi opravljanja državljanskih dolžnosti, odziva na vabilo sodišča ali drugega državnega organa in opravljanja funkcije v predstavniških organih republike in lokalnih skupnosti vsakič ob predložitvi ustreznega vabila ali drugega poziva. V takih primerih delavcu pripada nadomestilo plače v breme organa, ki je vabilo poslal.

(7)

Če je delavec po svoji krivdi klican k upravnemu ali sodnemu organu, gre taka odsotnost v breme delavca.

(8)

Delavec ima pravico do odsotnosti brez nadomestila plače zlasti v naslednjih primerih:

-

neodložljivih osebnih opravkov;

-

zasebnega potovanja;

-

nege družinskega člana, ki ni medicinsko potrebna;

-

popravila hiše oziroma stanovanja;

-

zdravljenja na lastne stroške;

-

šolanja in specializacije v lastnem interesu.

Delodajalec lahko delavcu odobri odsotnost z dela brez nadomestila plače, če zahteve delovnega procesa to dopuščajo.

(9)

Delodajalec lahko delavcu odobri odsotnost z dela v primerih iz osmega odstavka brez nadomestila plače tudi s plačanimi prispevki, vendar največ do 1 meseca v letu.

21. člen

Določanje presežnih delavcev

(1)

Pri določanju presežnih delavcev se v isto kategorijo uvrstijo vsi delavci, ki delajo na takih delovnih mestih, da jih je mogoče medsebojno prerazporejati v skladu z zakonom.

(2)

Poleg primerov, ki jih določa zakon, ne more prenehati delovno razmerje brez soglasja tudi delavcu, ki je starejši od 55 let oziroma delavki, ki je starejša od 50 let in ima najmanj 15 let delovne dobe pri delodajalcu oziroma 25 let skupne delovne dobe.

(3)

Za ugotavljanje in določanje delavcev, katerih delo na določenem delovnem mestu trajno ni več potrebno (presežkov delavcev), se uporabljajo merila in kriteriji po naslednjem vrstnem redu:

-

delovna uspešnost;

-

strokovna izobrazba delavca oziroma usposobljenost za delo in potrebna dodatna znanja in zmožnosti;

-

delovne izkušnje;

-

delovna doba;

-

zdravstveno stanje;

-

socialno stanje.

(4)

Prvi kriterij za ohranitev zaposlitve so delovni rezultati, ki poleg količine, kvalitete in gospodarnosti vsebujejo tudi prizadevnost, inovativnost, inventivnost delavca. Kriteriji morajo biti točkovani. Za ocenjevanje se uporabi redna mesečna ocena delovne uspešnosti v podjetju, za zadnje tri mesece pred uvedbo postopka. Delovni rezultati se morajo upoštevati za vsakega delavca posebej.

(5)

V primeru, da ima več delavcev enako delovno uspešnost, se ocenjuje strokovna izobrazba in potrebna dodatna znanja po naslednjih merilih:

Štev. točk
1. strokovna izobrazba delavcev
a)strokovna izobrazba delavca je v skladu  
z veljavno sistemizacijo delovnega mesta                                      5
b)strokovna izobrazba delavca odstopa od 
veljavne sistematizacije delovnega mesta le po 
usmeritvi, stopnja ustreza                                                    3
c)delavcu je že po stari zakonodaji bila  
priznana z delom pridobljena delovna zmožnost                                 2
d)strokovna izobrazba delavca je nižja od 
zahtevane izobrazbe v veljavni sistemizaciji delovnega mesta                  0
2. potrebna dodatna znanja
a)delavec ima dodatna znanja, ki se zahtevajo 
po veljavni sistemizaciji delovnega mesta in se izkazujejo s potrdilom        2
b)delavec ima dodatna znanja v stroki, ki se  
ne zahtevajo po veljavni sistemizaciji delovnega mesta                        1
c)delavec nima potrebnih dodatnih znanj, ki se
zahtevajo po veljavni sistemizaciji delovnega mesta                           0

Delovno mesto obdrži tisti delavec, ki po zgoraj navedenih merilih prejme višje število točk.

(6)

Delovne izkušnje se upoštevajo v primeru enake delovne uspešnosti, izobrazbe in potrebnih dodatnih znanj delavcev.

Ocenjuje se jih po naslednjih merilih:

Štev. točk
1. delovne izkušnje za delovno mesto
a) delavec nima potrebnih delovnih izkušenj, ki se zahtevajo po veljavni sistematizaciji delovnega mesta        0
b) delavec ima delovne izkušnje najmanj v trajanju, ki se zahteva po veljavni sistematizaciji delovnega mesta   1
c) delavec ima do 10 let delovnih izkušenj                                                                      2
d) delavec ima od 10 do 20 let delovnih izkušenj                                                                3
e) delavec ima nad 20 let delovnih izkušenj                                                                     4

Delovno mesto obdrži tisti delavec, ki po zgoraj navedenih merilih prejme višje število točk.

(7)

Delovna doba se upošteva v primeru enake delovne uspešnosti, izobrazbe in potrebnih dodatnih znanj in delovnih izkušenj.

Štev. točk
Ocenjuje se jo po naslednjih merilih:
1. delovna doba
a) delavec ima od 0 do 5 let delovne dobe                 0
b) delavec ima od 5 do 10 let delovne dobe                1
c) delavec ima od 10 do 15 let delovne dobe               2
d) delavec ima od 15 do 20 let delovne dobe               3
e) delavec ima nad 20 let delovne dobe                    4

Delovno mesto obdrži tisti delavec, ki po zgoraj navedenih merilih prejme višje število točk.

(8)

Zdravstveno stanje delavca se upošteva v primeru enake delovne uspešnosti, izobrazbe in potrebnih dodatnih znanj, delovnih izkušenj in delovne dobe.

Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo delavci s slabšim zdravstvenim stanjem oziroma delavci, ki so zboleli za poklicno boleznijo, med temi pa delavci, ki so v organizaciji oziroma pri delodajalcu utrpeli poškodbe pri delu.

Pri tem je potrebno izhajati iz zdravstvene dokumentacije in zdravniških spričeval.

(9)

Socialno stanje se ugotavlja šele takrat, kadar je določeno število delavcev po vseh zgoraj navedenih merilih izenačeno.

Socialno stanje se ugotavlja na podlagi dohodka na družinskega člana. Pri tem se upošteva:

-

število družinskih članov;

-

zaposlenost družinskih članov;

-

število nepreskrbljenih otrok;

-

dohodek od obrtne dejavnosti kot postranskega poklica, kmetijske dejavnosti ter dohodek na podlagi lastništva oziroma solastništva v zasebnih in mešanih organizacijah oziroma delodajalcih;

-

drugi viri dohodkov.

Prednost pri ohranitvi zaposlitve imajo tisti delavci, za katere se ugotovi, da imajo nižji osebni dohodek na družinskega člana.

(10)

Kriterije se uporablja le po metodi izključevanja, razen če ni s podjetniško kolektivno pogodbo določena možnost uporabe tudi kumulativne metode. Če delodajalec uporabi za določanje presežnih delavcev kumulativno metodo, ima največjo težnost (ponder) kriterij uspešnosti, praviloma 50%. Težnost vsakega naslednjega kriterija po vrstnem redu iz tega člena je manjša praviloma za polovico. Kriterija zdravstvenega stanja in socialnega stanja sta enakovredna.

(11)

S podjetniško kolektivno pogodbo ali splošnim aktom, ki je v skladu s kolektivno pogodbo, se lahko podrobneje določijo merila za uporabo posameznih kriterijev iz tega člena.

(12)

Delodajalec mora delavce obveščati o vseh aktivnostih, povezanih z nastankom in reševanjem presežkov delavcev, delavci pa morajo biti osebno seznanjeni z možnimi načini reševanja svojega delovnega položaja.

(13)

Program reševanja presežnih delavcev mora biti finančno ovrednoten.

(14)

Odpravnine presežnim delavcem morajo biti izplačane najkasneje do izteka odpovednega roka.

(15)

Delavec, ki je na začasnem čakanju na delo, ali delavec, ki mu je odpovedano delovno razmerje pa čaka na delo v šest mesečnem odpovednem roku, ima pravico do izrabe letnega dopusta in do nadomestila za izrabo letnega dopusta.

22. člen

Pomirjanje v postopku ugotavljanja presežnih delavcev

(1)

Če delodajalec sprejme program razreševanja presežnih delavcev in pri tem ne upošteva stališč, mnenj in predlogov sindikata, lahko sindikat v 8 dneh od dneva, ko mu je bil vročen program razreševanja presežnih delavcev, sproži postopek pomirjanja.

(2)

Če sindikat v roku, določenem v prejšnjem odstavku, ne sproži postopka pomirjanja, je program dokončen.

(3)

Če je pomirjanje uspešno, je program dokončen in nobena stran v postopku ne more sprožiti spora pred arbitražno komisijo.

(4)

Pomirjanje vodi oseba, ki jo z liste kandidatov za vodenje pomirjanja določi komisija za pomirjanje soglasno.

(5)

Listo kandidatov skupno določijo podpisniki te kolektivne pogodbe izmed strokovnjakov, ki uživajo zaupanje vseh podpisnikov in ki se pisno zavežejo, da bodo postopke pomirjanja vodili nepristransko in strokovno.

(6)

Komisijo za pomirjanje sestavljata en predstavnik delodajalcev in en predstavnik sindikatov, podpisnikov te kolektivne pogodbe.

(7)

Listo kandidatov in komisijo za pomirjanje imenujejo podpisniki te kolektivne pogodbe v roku enega meseca po njeni sklenitvi.

23. člen

Letni dopust

(1)

Letni dopust traja najmanj 20 dni v posameznem koledarskem letu. Delavec ima pravico izrabiti letni dopust ko mu poteče šest mesecev nepretrganega dela. Kolikor delavec v koledarskem letu ne izpolni tega pogoja, ima pravico za vsak polni mesec dela izrabiti 2 dni dopusta.

Pri obračunu letnega dopusta se upoštevajo dnevi po sprejetem letnem delovnem koledarju.

(2)

Dolžina dopusta vsakega delavca je poleg dopusta iz prvega odstavka tega člena odvisna tudi od dolžine delovne dobe, zahtevnosti dela, pogojev dela ter posebnih socialnih pogojev in zdravstvenih razmer.

1.

Delovna doba

Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti

Časovnica