TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi tožnika se v celoti ugodi, pritožbi tožene stranke pa se delno ugodi in se izpodbijani del sodbe:

a) delno razveljavi v I. in II. tč. izreka (glede plačila odškodnine za tujo pomoč v znesku 700,00 EUR) in se tožba v delu, v katerem tožnik zahteva plačilo zneska 700,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 7. 2008 do plačila, zavrže;

b) delno razveljavi v I. in II. tč. izreka (glede plačila odškodnine za nepremoženjsko škodo) ter v III. točki izreka (glede odločitve o stroških postopka) in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V ostalem se pritožba tožene stranke zavrne in se v nerazveljavljenem izpodbijanem delu (glede plačila odškodnine zaradi prikrajšanja v plači v znesku 3.793,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 3. 2010 do plačila) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Po določbi 179. člena OZ mora sodišče pri odmeri pravične odškodnine upoštevati tako načelo objektivne pogojenosti višine denarne odškodnine kot tudi načelo individualizacije odškodnine. Zgolj sklicevanje na ugotovitve sodnega izvedenca in na izpoved tožnika, ne dosega standarda obrazloženosti, ki bi pritožbenemu sodišču omogočal preizkus izpodbijane sodbe glede posameznih oblik nepremoženjske škode. Izpodbijana sodba nima vseh razlogov o odločilnih dejstvih, zato odločitve prvostopenjskega sodišča glede višine nepremoženjske škode ni mogoče preizkusiti, kar je absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.