TFL Vsebine / Bibliografski podatki strokovnih člankov

Sklenitev najemne pogodbe in prodaja stanovanja
Vprašanje:
Občina je kot lastnica večstanovanjske hiše, ki je bila predmet
denacionalizacije, sklenila z prejšnjim imetnikom stanovanjske
pravice v skladu s 147. čl. SZ najemno pogodbo, kljub temu, da ima
prejšnji imetnik stanovanjske pravice že leta v lasti prazno
družinsko stanovanjsko hišo, v kateri dejansko tudi živi.
Ali je taka najemna pogodba nična oz. ali lahko novi lastnik
izpodbija najemno pogodbo, ki jo je z najemnikom sklenila občina? Če
to ni možnno, ali je vsaj odškodninsko odgovorna zaradi malomarnega
ravnanja?
Odgovor:
Prvi odstavek 148. člena SZ (Ur.l. RS, št. 18/91, 21/94) določa, da
lastnik ni dolžan skleniti najemne pogodbe, če je imetniku
stanovanjske pravice prenehalo stanovanjsko razmerje oziroma mu je
mogoče odpovedati stanovanjsko razmerje brez zagotovitve
najpotrebnejših prostorov skladno z določbami zakona o stanovanjskih
razmerjih (Ur.l. SRS, št. 35/82 in 14/84). To pomeni, da bi lahko
lastnik (občina) odklonila sklenitev najemne pogodbe, ker ima imetnik
stanovanjske pravice v lasti prazno družinsko stanovanjsko hišo.
Ker pa stanovanjski zakon le določa možnost, da lastnik odkloni
sklenitev najemne pogodbe in ne zahteva, da mora lastnik odkloniti
sklenitev najemne pogodbe, taka pogodba ni nična oz. iizpodbojna. Je
pa občina odškodninsko odgovorna lastniku (denacionalizacijskemu
upravičencu) za škodo, ki jo ima zato, ker s stanovanjem ne more
prosto razpolagati - npr. že zato, ker mora prejšnji imetnik
stanovanjske pravice plačevati le neprofitno najemnino, če lastnik
dokaže, da je občina namenoma sklenila tako pogodbo ali pa je to
storila iz malomarnosti.