TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Direktne imisije, ki so brez pravnega naslova (npr. služnosti), so
vselej prepovedane, torej tudi takrat, ko ne presegajo krajevno
običajne mere (pravno pravilo 364 ODZ, smiselno tudi 2. odstavek 5.
člena ZTLR).

Sodišče prve stopnje je v pretežnem delu ugodilo tožbenemu zahtevku
tožeče stranke, ki je temeljil na prepovedanih imisijah. Tožeča
stranka je svoj zahtevek opirala na dejstvo, da je toženec obrnil
ventilator za sušenje sena v smeri proti tožnikovi hiši in da ta
ventilator povzroča neznosen hrup. O tem, da je ventilator obrnjen
proti tožnikovemu zemljišču, med strankama ni bilo spora. Tožeča
stranka je torej zatrjevala, da sporni ventilator direktno emitira
zvok proti tožnikovemu zemljišču in da mu s tem povzroča direktno
imisijo. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke kot
neutemeljeno zavrnilo.
Proti sodbi sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo,
kateri je revizijsko sodišče ugodilo.
Glede direktnih in indirektnih imisij je revizijsko sodišče v svoji
odločbi zavzelo naslednje stališče:
Revizijsko sodišče ugotavlja, da so direktne imisije po pravnem
pravilu paragrafa 364 ODZ brez posebnega pravnega naslova (npr.
služnosti) vedno prepovedane. Smiselno isto izhaja iz 2. odstavka 5.
člena v času trajanja spornega razmerja uveljavljenega zakona o
temeljih lastninskopravnih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 6/80 in
20/80). Če gre torej za direktne imisije, ko je vplivanje iz sosedove
nepremičnine usmerjeno neposredno na zemljišče drugega soseda (npr.
odvajanje odplak, postavitev svetlobnih ali zvočnih naprav, katerih
imisijam je sosednje zemljišče neposredno in trajno izpostavljeno),
še zlasti če je to vplivanje mogoče zmanjšati s preusmeritvijo na
lastno zemljišče, ni pomembno vprašanje običajnih krajevnih razmer.
Tak kriterij je pomemben le takrat, ko gre za indirektne imisije,
torej imisije, ki v celoti nastajajo na sosednjem zemljišču in se po
naravni poti razširjajo tudi na druga zemljišča.