TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba A. A. zoper sodbo Višjega sodišča v Kopru št. I Cpg 348/2002 z dne 12. 6. 2003 se ne sprejme.

Ustavno sodišče ni nadaljnja instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, zato se v postopku ustavne pritožbe ne more spuščati v presojo materialnopravne in procesnopravne pravilnosti izpodbijanih odločitev ter v presojo pravilnosti ugotovitve dejanskega stanja. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine. Zgolj nezadovoljstvo pritožnika z odločitvijo instančnega sodišča ter dejstvo, da pritožnik pravo razume drugače od sodišč (predvsem pravni standard javne objave), pa še ne pomeni kršitve katerekoli ustavno zajamčene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Pritožnik ustavne pritožbe tudi ne more utemeljevati s sklicevanjem na 2. člen Ustave, saj navedeni člen ne ureja človekovih pravic in temeljnih svoboščin, temveč temeljna ustavna načela (načela pravne države), zato se nanj v postopku z ustavno pritožbo ni mogoče samostojno sklicevati.