TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi zagovornice obtoženega A. A. se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se

obtoženega A. A. (osebni podatki v sodbi sodišča prve stopnje)

po 358. členu Zakona o kazenskem postopku

oprosti obtožbe,

da je v X razžalil B. B. in C. C., dejanje pa je storil z drugim sredstvom javnega obveščanja, ko je dne 25. 10. 2020 ob 17.45 uri na javno dostopnem profilu osebe D. D. na socialnem omrežju Facebook in povezavi http://www.faceboook.com/ pod objavo na povezavi http:// www.facebook.com//posts/2087113258088450 zapisal komentar "Golazen od policajev niso naleteli na pravega pa še čivavo majo zraven so pa korajžni. Tudi postopek ni bil pravilen če imaš pravega odvetnika boš melj kmalu nov avto!", s čimer je razžalil uradni osebi - policista B. B. in C. C. in je dejanje povezano v zvezi opravljanja njune službe v državnem organu Policije, saj sta se B. B. in C. C. počutila razžaljena, prestrašena in ponižana,

s čimer naj bi storil dve kaznivi dejanji razžalitve po drugem v zvezi s prvim odstavkom 158. člena Kazenskega zakonika v zvezi z drugim odstavkom 168. člena Kazenskega zakonika.

II. Po tretjem odstavku 105. člena Zakona o kazenskem postopku se oškodovanca B. B. in C. C. s priglašenim premoženjskopravnim zahtevkom napoti na pravdo.

III. Po prvem odstavku 96. člena Zakona o kazenskem postopku stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena tega zakona, potrebni izdatki obtoženca ter potrebni izdatki in nagrada njegove zagovornice, na prvi in drugi stopnji, obremenjujejo proračun.

Iz odločbe Ustavnega sodišča RS Up-1128/12-17 z dne 14. 5. 2015 izhaja, da resna kritika ni pridržana le stroki, temveč je kot tako mogoče šteti tudi kritično mnenje laične javnosti in njenih posameznikov, ki opozarjajo na neki družbeni pojav.

V obravnavani zadevi ni mogoče zanemariti niti sodbe Vrhovnega sodišča RS I Ips 37756/2016 z dne 22. 9. 2022, iz katere izhaja, da je lahko kritika tudi zelo ostra, surova ali neusmiljena, pri čemer pa varstva pravice do svobode izražanja ne uživajo tiste izjave, katerih izključen namen je sramotitev ali zaničevaje prizadete osebe.

Epidemija COVID-19 ni bila le biomedicinski, temveč tudi družbeni pojav, zato je resnost podane kritike nedvomno mogoče ugotoviti glede na konkretne okoliščine in obdobje, ki je tako, kot vse druge državljane, zadevalo tudi obtoženca.

Ob upoštevanju celotnega komentarja obtoženca in vseh okoliščin, v katerih ga je slednji zapisal, objavljen zapis ne izraža izključnega namena zaničevanja oškodovancev, temveč ga je treba presojati v luči kritike oziroma nestrinjanja z ravnanjem policistov kot javnih uslužbencev, ki so podvrženi nadzoru javnosti.

Obtoženčeva kritika, katere resnost utemeljujejo konkretne okoliščine in obdobje, ni bila zapisana z izključnim namenom zaničevanja, zato so podane okoliščine iz tretjega odstavka 158. člena KZ-1, ki izključuje kaznivost sicer žaljivih izjav.