TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Če državni tožilec po zaslišanju osumljenca, ki mu je bila odvzeta prostost in je bil priveden preiskovalnemu sodniku, izjavi, da bo zahteval uvedbo kazenskega postopka ter predlaga odreditev pripora zoper osumljenca, v predlogu ne obrazloži okoliščin, ki narekujejo odreditev pripora ali ne opiše kaznivega dejanja, ki naj bi ga osumljenec storil, ali ne navede razlogov, iz katerih izhaja
utemeljen sum, da je osumljenec kaznivo dejanje storil, preiskovalni sodnik takoj na naroku zahteva dopolnitev predloga. Če državni tožilec predloga za odreditev pripora takoj na naroku ne dopolni, preiskovalni sodnik predlog za odreditev pripora na podlagi tretjega odstavka 76. člena ZKP zavrže.

Če je bil sklep o odreditvi pripora izdan pred izdajo sklepa o prieskavi, mora obrazložitev sklepa o odreditvi pripora vsebovati
razloga o odločilnih dejstvih, ki so narekovala odreditev pripora, opis kaznivega dejanja ter njegovo zakonito označbo, razloge, iz
katerih izhaja utemeljen sum, da je osumljenec storil kaznivo dejanje, ter razloge o tem, zakaj je odreditev pripora neogibno
potrebna za varnost ljudi oziroma potek kazenskega postopka.

Pri odločanju o podaljšanju pripora po že izdanem sklepu o preiskavi je potrebno oceniti, če so razlogi za pripor še vedno podani in ali je utemeljen sum, da je priprta oseba storila kaznivo dejanje, še vedno podan, v razlogih sklepa o podaljšanju pripora mora biti obrazloženo, zakaj je potrebno pripor podaljšati, in pri tem navesti, katera preiskovalna dejanja je treba še opraviti. Ob ugotovitvi, da so se po izdaji sklepa o preiskavi spremenile okoliščine, ki so bile podlaga za utemeljen sum, da je priprta oseba storila kaznivo dejanje, pa je tak utemeljen sum kljub spremenjenim okoliščinam še vedno podan, je treba tudi obrazložiti, zakaj je podaljšanje pripora kljub spremenjenim okoliščinam neogibno potrebno za potek kazenskega postopka ali za varnost ljudi. Če se okoliščine glede utemeljenega suma niso spremenile, v razlogih sklepa o podaljšanju pripora ni treba ponavljati, iz katerih okoliščin izhaja utemeljen sum, da je obdolženec storil kaznivo dejanje.

Obrazložitev:

Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah zakona o kazenskem postopku, ki je bil objavljen v Ur. listu Republike Slovenije z dne 23.10.1998, štev. 72/98, in ki je pričel veljati dne 23.1.1999, so bile spremenjene in dopolnjene tudi določbe Zakona o kazenskem postopku (ZKP) o ukrepih za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti v kazenskem postopku, za odpravo ponovitvene nevarnosti in za uspešno izvedbo kazenskega postopka, torej tudi določbe o odreditvi in podaljšanju pripora.

Po določilu prvega odstavka 202. člena ZKP se namreč lahko pripor odredi le na predlog državnega tožilca, pripor pa odredi preiskovalni sodnik. Če se ne strinja s predlogom državnega tožilca za odreditev pripora preiskovalni sodnik zahteva, naj o tem odloči senat (šesti odstavek 25. člena ZKP).

Osebo, ki so ji organi za notranje zadeve odvzeli prostost in jo privedli k preiskovalnemu sodniku, mora preiskovalni sodnik brez
odlašanja zaslišati, najkasneje pa v 48 urah, odkar ji je bila odvzeta prostost. Po določilu prvega odstavka 204.a člena mora
državni tožilec takoj po zaslišanju izjaviti, ali bo zahteval uvedbo kazenskega postopka in predlagal pripor ali katerega od nadomestnih ukrepov, po določilu drugega odstavka navedenega člena pa mora, če tako postopanje napove, obrazložiti okoliščine, ki lahko vplivajo na odločitev o posameznih ukrepih. Oseba, ki ji je bila odvzeta prostost, ter njen zagovornik pa lahko podasta svoje predloge in stališča v odgovore na izvajanje državnega tožilca.

Pripor se sme odrediti po prvem odstavku 201. člena ZKP, če so podani priporni razlogi, zoper določeno osebo, če je podan utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje. Obrazložitev pisnega sklepa o priporu mora po določilu drugega odstavka navedenega člena vsebovati obrazložitev vseh odločilnih dejstev, ki so narekovala odreditev pripora, pri tem pa morajo biti določno navedeni razlogi, iz katerih izhaja utemeljen sum, da je oseba storila kaznivo dejanje, pojasnjeno pa mora biti tudi, zakaj je odreditev pripora neogibno potrebna za varnost ljudi oziroma potek postopka.

Take razloge mora imeti seveda tudi sklep o odreditvi pripora, izdan na podlagi tretjega odstavka 204.a člena, torej še pred izdajo sklepa o preiskavi. Glede na določilo drugega odstavka navedenega člena, da mora državni tožilec obrazložiti okoliščine, ki lahko vplivajo na odločitev o posameznih ukrepih, med katere spada tudi odločitev o priporu, torej v primeru, če državni tožilec izjavi, da bo zahteval uvedbo kazenskega postopka, in tudi predlaga odreditev pripora, mora državni tožilec v predlogu za odreditev pripora obrazložiti okoliščine, ki narekujejo odreditev pripora, in tudi opisati kaznivo dejanje, ki naj bi ga osumljena oseba storila, ter tudi navesti razloge, iz katerih izhaja utemeljen sum, da ga je osumljena oseba storila. Če tega ne stori, je osumljeni osebi in njenemu zagovorniku onemogočeno, da bi lahko v odgovoru, danem na podlagi določila drugega odstavka navedenega člena, podala svoja stališča in predloge v zvezi s predlogom državnega tožilca.

Če državni tožilec tega ne stori, preiskovalni sodnik na naroku, ki vsebuje elemente kontradiktornosti, od njega zahteva, da takoj
dopolni predlog, saj mora tudi preiskovalni sodnik v skladu z določilom tretjega odstavka 204.a člena ZKP takoj odločiti o predlogih strank, torej tudi o predlogu državnega tožilca za odreditev pripora. Taka zahteva preiskovalnega sodnika ima podlago v določilu 76. člena ZKP, ki v drugem odstavku določa, da morajo biti tudi predlogi razumljivi in obsegati vse, kar je treba, da se dajo obravnavati, v tretjem odstavku pa določa, da sodišče zahteva od vložnika vloge, ki ne obsega vsega, kar je treba, da bi se dala obravnavati, da tako vlogo dopolni, pri tem pa ga opozori na posledice, če tega ne bi storil. Če državni tožilec ne ravna v skladu z zahtevo preiskovalnega sodnika in predloga za odreditev pripora takoj na naroku ne dopolni v skladu z določilom drugega odstavka 204.a člena ZKP, preiskovalni sodnik njegov predlog za odreditev pripora na podlagi tretjega odstavka 76. člena ZKP zavrže.

Pripor se sme na podlagi drugega odstavka 205. člena ZKP po odločbi senata (šesti odstavek 25. člena) podaljšati največ še za dva meseca, pod pogoji, določenimi v tem odstavku, torej če teče postopek za kaznivo dejanje, za katero je v zakonu predpisana kazen zapora nad pet let, pa sme senat vrhovnega sodišča podaljšati pripor največ še za tri mesece. Po določbi prvega odstavka 201. člena ZKP je zakonski pogoj za odreditev pripora in seveda tudi za podaljšanje pripora utemeljen sum, da je določena oseba storila kaznivo dejanje. Ker sme pripor trajati najkrajši potrebni čas, odpravi pa se v kateremkoli času med postopkom, brž ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bil odrejen, mora sodišče tudi pri odločanju o podaljšanju pripora preizkusiti, ali je utemeljen sum, kljub pravnomočnemu sklepu o preiskavi, še vedno podan. Če se okoliščine glede utemeljenosti suma niso spremenile, v obrazložitvi sklepa o podaljšanju pripora ni potrebno ponavljati, iz katerih okoliščin izhaja utemeljen sum, da je
obdolženec storil kaznivo dejanje. Ni pa mogoče izključiti možnosti sprememb okoliščin, ki so bile podlaga za tak utemeljen sum (na primer manjši obseg kriminalne dejavnosti, milejši način izvrševanja kriminalne dejavnosti ali podobno). V takem primeru, seveda če iz okoliščin še vedno izhaja utemeljen sum, da je priprta oseba storila kaznivo dejanje, mora sodišče spremenjene okoliščine oceniti in presoditi, ali so še podani razlogi za pripor in v primeru podaljšanja pripora v razlogih sklepa pojasni, zakaj je podaljšanje pripora kljub temu potrebno za potek kazenskega postopka ali za varnost ljudi.

Pripor se sme podaljšati na obrazloženi predlog preiskovalnega sodnika ali državnega tožilca. Ne zadostuje, da se v predlogu za
podaljšanje pripora navede le, za koliko časa naj se pripor podaljša, temveč se mora v predlogu tudi pojasniti, zakaj preiskava še ni končana in katera preiskovalna dejanja je potrebno še izvesti, saj je od tega odvisna odločitev senata o dolžini podaljšanja pripora. Seveda morajo biti tudi v razlogih sklepa o podaljšanju pripora vse te okoliščine obrazložene.