TFL Vsebine / Odločbe Upravnega sodišča

I. Tožbi se delno ugodi tako, da se ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije o konkretnem primeru št. 06216-8/2019/74 32001 z 28. 9. 2021 odpravijo v 1. točki izreka v delu, ki se nanaša na tožečo stranko A. A. in se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. V preostalem delu se tožba zavrže.

III. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v višini 469,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodne odločbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Listine so (le) eden izmed dokazov, saj se kot dokaz skladno z drugim odstavkom 164. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) lahko uporabi vse, kar je primerno za ugotavljanje stanja stvari in kar ustreza posameznemu primeru, zlasti listine, priče, izjave strank, izvedenci in ogledi. Citirana določba je tesno povezana z dvema temeljnima načeloma ZUP, in sicer z načelom materialne resnice (8. člen ZUP) in načelom proste presoje dokazov (10. člen ZUP). Dokazovanje je proces, ki naj preko izvedbe dokazov in njihove presoje privede do pravilne in celovite ugotovitve dejanskega stanja, torej vseh za odločitev relevantnih dejstev. Formalna dokazna pravila, torej zakonska pravila, ki določajo, da se sme neko dejstvo dokazovati le z določenimi dokazi, pomenijo poseg v pravico do enakega varstva pravic. Pravilo, da se kot dokaz lahko uporabi vse, kar je primerno za ugotovitev dejanskega stanja, tudi pomeni, da so praviloma vsi dokazi dovoljeni.

Res je, da imajo javne listine, ki so po prvem odstavku 169. člena ZUP listine, ki jih v predpisani obliki izda državni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnih pooblastil v mejah svoje pristojnosti, večjo dokazno moč, saj dokazujejo tisto, kar se v njih potrjuje ali določa. Drugi odstavek tega člena pa določa, da imajo enako dokazno moč tudi druge listine, ki so po posebnih predpisih izenačene z javnimi listinami. Vendar toženka ni ugotovila, da bi bil zapisnik nadzornega sveta javna listina, poleg tega pa celo v primeru, če bi šlo za javno listino, domneva resničnosti tistega, kar javna listina potrjuje ali določa, ni absolutna. Domneva velja, dokler niso predloženi dokazi, da je javna listina oziroma kopija neresnično potrjena, ali da se mikrofilmska kopija ali elektronska kopija ali reprodukcija te kopije razlikuje od izvirne listine.

Glede na to, da tožnik zatrjuje, da ni šlo za odstop C. C. z mesta predsednice uprave, ampak za „poravnavo“ oziroma sporazum o razrešitvi, ki je bil sklenjen pod pogoji, ki izhajajo iz sporazuma, urejanje razmerij s člani uprave pa sodi v pristojnost nadzornega sveta, kar je tožnik že v postopku pred toženko dokazoval s predlaganim zaslišanjem obravnavanih oseb oziroma s pričami, bi po presoji sodišča toženka morala opraviti ustno obravnavo.