TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Sklep Vrhovnega sodišča št. Cpg 4/2015 z dne 29. 9. 2015 se v III., IV. in V. točki izreka razveljavi in zadeva se v tem delu vrne Vrhovnemu sodišču v novo odločanje.  

Človekova pravica iz 22. člena Ustave sodišču nalaga, naj svojo odločitev obrazloži. Sodišče se mora z navedbami strank, tako dejanskimi kot pravnimi, seznaniti in se do njih, če so dopustne in za odločitev pomembne, v obrazložitvi sodne odločbe opredeliti. Sodišče se mora opredeliti do tistih pravnih stališč, ki so za presojo spora odločilna oziroma bistvena. Opredeliti se mora do nosilnih pravnih naziranj stranke, ki so dovolj argumentirana, ki niso očitno neutemeljena in ki za odločitev v zadevi po razumni presoji sodišča niso neupoštevna. Zahteva po zadostni obrazloženosti sodne odločbe je samostojna in avtohtona prvina pravice do poštenega sojenja, ki je del jamstev 22. člena Ustave. Če sodišče pojasni, zakaj mu na določene očitke ni treba odgovoriti, je ustavnosodna kontrola omejena na preizkus razumnosti takega stališča. Vrhovno sodišče je v obravnavani zadevi štelo, da se mu ni treba vsebinsko opredeliti do vprašanja pravilnosti uporabe pridržka javnega reda pri zahtevi za razglasitev izvršljivosti italijanske sodne odločbe, ki ga je Okrožno sodišče podrobno in temeljito obravnavalo. S tem je sprejelo stališče, da se mu kljub pritožbenim očitkom pritožnice v tej smeri ni treba vsebinsko opredeliti do vprašanja, ki je bilo v postopku na prvi stopnji bistveno tako za pritožnico kot za Okrožno sodišče. Vrhovno sodišče je ravnalo nerazumno in protislovno, ko je potrdilo izvršljivost sklepa št. 1035/2010 v celoti in sočasno ugotovilo, da je sklep v delu o glavni stvari nedoločen. Očitno napačen razlog za opustitev opredelitve do bistvenih očitkov pritožnice o javnem redu je stališče Vrhovnega sodišča, da sklepa št. 1035/2010 dejansko ni mogoče izvršiti v delu o glavni stvari, v katerem je bila njegova izvršljivost sicer potrjena. Stališče Vrhovnega sodišča, da mu pritožbenih pomislekov o skladnosti z javnim redom odločitve o glavni stvari v sklepu št. 1035/2010 ni treba vsebinsko pretehtati in nanje odgovoriti, je očitno napačno in v neskladju s človekovo pravico do enakega varstva pravic.