TFL Vsebine / TFLGlasnik

Ob normativnih vidikih bodočega, de lege ferenda zakona, s katerim bo naša država implementirala Direktivo 2019/1937 o zaščiti oseb, ki prijavljajo kršitve prava in politik Unije,[1] t.i. žvižgačev, velja upoštevati tudi pereče družbene razmere in dejanske zmogljivosti institucionalnega okolja. Med normativnim in dejanskim so namreč tiste strukturne spremembe in vrzeli, ki jih navadno spremljajo pravne in etične dileme. V danem primeru recimo glede dobronamernih in zlonamernih prijav in prijaviteljev. Če si dovolim poenostavljeno primerjavo z institutom popularna tožba (actio popularis), dr. Janez Kranjc v Primerih iz Rimskega prava navaja, da je bila ta dovoljena le neomadeževanim osebam.[2] Z besedami sedanje in bodoče ureditve o žvižgačih pomeni, dobrovernim prijaviteljem. Naslednji argument govori o stvarnih razmerah ter odnosu družbe do skupnega dobrega in javne blaginje. Tudi pri tem se navezujem na avtorstvo dr. Kranjca, da je bila za rimsko republikansko misel javna blaginja temeljni cilj in vodilo sleherne dejavnosti. Danes bi bilo prav tako zelo koristno, ko bi vsi skupaj dobro premislili, kako oživeti vsaj malo tega republikanskega duha in zavzetosti za skupno dobro, saj je že po definiciji hkrati dobro za posameznika.[3]

Tragedija skupnega z diagnozo bolne družbe in zlonamernega »žvižganja«

Besedna zveza »tragedija skupnega« je izposojena metafora, ki je sčasoma prerasla v teorijo. Govori o tem, kako se posamezniki z neomejenim (neurejenim, nereguliranim) dostopom do skupnega dobrega ravnajo izključno po svojih sebičnih interesih, pri čemer jih prav malo brigajo življenjske stiske in potrebe drugih ljudi ter vitalni interesi družbe. S tako miselnostjo prejkoslej pride do tragedije skupnega.[4]

Enake posledice rezultirajo s procesom deregulacije in deinstitucionalizacije skupnega dobrega in javnega interesa, pri nas primerljivim z divjo privatizacijo nekdanje družbene lastnine in javnih dobrin, ki so sicer življenjskega pomena za vsakega posameznika in družbo v celoti. Tragedija skupnega se niti pri prvem niti pri drugem procesu ne odraža le v čezmernem izčrpavanju oziroma divjem prilaščanju skupnih virov in dobrin, ampak tudi v nezadržnem poslabšanju medčloveških odnosov, vzajemne solidarnosti in odgovornosti drug do drugega, spodkopavanju pravne in socialne varnosti ter neizogibni dezintegraciji družbe.[5] Za to trditev niti ni potrebna neka velika teorija. Dovolj je, če se ozremo po perečih razmerah in družbenih omrežjih z vso tragedijo polarizacije, katero po besedah Joshua Greenea na eni strani razgalja tragedija skupnega oziroma konflikta med sebičnostjo in družbeno kooperacijo znotraj posamezne skupnosti (tragedy of the commons), na drugi strani pa grozeča tragedija zdravorazumske morale svetovnih razsežnosti (tragedy of the common sense morality).[6]

Tragedija skupnega se z vidnimi znamenji bolne družbe ob sebičnem prilaščanju skupnih virov in javnih dobrin v korist zasebnih interesov pogreza v čedalje hujše močvirje nestrpnosti in sovraštva. Vse več je primerov, ko se z istimi nizkotnimi nagibi zlorabljajo družbene institucije in pravni instituti, ki so sicer namenjeni varovanju skupnega dobrega in človekovega dostojanstva, telesne in duševne nedotakljivosti ali integritete osebnosti. Tovrstne zlorabe tudi pri anonimnih in drugih pobudah, prijavah, obtožbah ipd. niso pojav »zdrave družbe«, še manj zgled dobrovernih prijaviteljev, temveč družbe nezrelih osebnosti in pritlehnega ovaduštva. Napadeni in zlonamerno obtoženi se težko kosa z moralno sprevrženim anonimnežem, psihopatom in skrajnežem. Tako zlonamerno tožarjenje in prostaštvo čedalje bolj ogroža pravno varnost in vrednoto človekovega dostojanstva. Človekovo dostojanstvo pa je ne samo moralna, temveč tudi pravna vrednota.[7]

Koliko žvižganja lahko prenese podhranjeno institucionalno okolje

Če začnem pri ekonomskih ocenah institucionalnega okolja in delovanja pravne države, je kronični primanjkljaj pri upravljanju in učinkovitosti na tem področju med glavnimi ovirami produktivnosti v Sloveniji. Premalo učinkovito je strateško načrtovanje in medresorsko sodelovanje. Zaradi tega tudi horizontalna politika, ki je sicer med ključnimi dejavniki ali stebri boljšega pravnega urejanja in upravljanja javnih zadev, ni dovolj uspešna.[8] Predlog bodočega zakona o zaščiti prijaviteljev se do razmer v institucijah, na katere meri z zakonskimi obveznostmi, natančneje ne opredeljuje. Medtem ko jim nalaga dodatne obveznosti, v oceni stanja ne navaja, ali so jih v skladu z namenom in cilji zakona na eni strani ter razpoložljivimi resursi na drugi strani sploh zmožne uresničevati.[9]

Prečna analiza letnih poročil, npr. v razmerju med komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) in drugimi institucijami, kaže tudi nepremostljive razlike v vrsti ter številu prijav in ukrepov za zaščito prijaviteljev po posameznih področjih. Medtem ko se denimo podatki iz letnih poročil inšpekcijskih služb o prijavah, celo o zlorabah pravnih institutov in ukrepov za zaščito na delovnem mestu ali v zvezi z delom v zadnjih 10. letih gibljejo nekje do števila tisoč in več, spodnja preglednica podatkov iz letnih poročil KPK v istem obdobju kaže neprimerljivo manjše število ukrepov za zaščito prijaviteljev. Pričakovati, da KPK v tem razmerju, z vsemi posebnostmi prijav in ogrožanj prijaviteljev, na katere s svojimi podatkovnimi viri in prakso opozarjajo različni državni organi, organi lokalne samouprave, prav tako drugi subjekti javnega in zasebnega sektorja, poleg svojih primarnih nalog po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije prevzame še svetovanje in pomoč vsakemu posameznemu prijavitelju, na katerem koli področju javnega in zasebnega sektorja ter druge pristojnosti, ki jih določa 21. člen predloga bodočega zakona o zaščiti prijaviteljev, je kratko malo nerealno.[10]

Ko argumente o podhranjenosti institucionalnega okolja postavimo v kontekst zgornjih povzetkov o tragediji skupnega, koliko žvižganja torej v danih razmerah s premočrtno miselnostjo »lastnega vrtička« in pričakovanega zasebnega dobička iz naslova zaščite prijaviteljev sploh lahko prenese imunski sistem družbe?. Če se na tej točki naslovnega prispevka Druga stran »žvižganja«: audiatur et altera pars ponovno vrnemo k izposojenim ugotovitvam dr. Janeza Kranjca, bilo bi zelo koristno, da bi vsi skupaj najprej dobro premislili, kako oživeti vsaj malo republikanskega duha in zavzetosti za skupno dobro, ki je že po definiciji hkrati dobro za posameznika.

Preglednica 1: podatki iz letnih poročil KPK o zaščiti prijaviteljev, obdobje 2010-2020

leto	Ukrepi
2020	1 (en) primer: dobrovernemu prijavitelju je bila nudena pomoč pri ugotavljanju obstoja vzročne zveze med prijavami, povračilnimi ukrepi in škodljivimi posledicami.
2019	v letnem poročilu ni podatka, da bi KPK obravnavala zaščito prijaviteljev
2018, 2017, 2016, 2015, 2014	Poročilo KPK za leto 2018 v zbirni preglednici navaja ukrepe za zaščito prijaviteljev v obdobju 2014 - 2018, in sicer: v letu 2014, 5 (pet) primerov zaščite identitete (določitev psevdonima); 2015: 2 (dva) primera zaščite identitete (določitev psevdonima) in 1 (en) primer ugotavljanje vzročne zveze; 2016: 1 (en) primer zaščite identitete (določitev psevdonima) in 1 (en) primer zlonamerne prijave; 2017: 2 (dva) primera zaščite identitete (določitev psevdonima) in 1 (en) primer ugotavljanja vzročne zveze; 2018: 4 (štiri) primeri zaščite identitete (določitev psevdonima), 1 (en) primer testa dobronamernosti in 2 (dva) primera ugotavljanja vzročne zveze.
2013, 2012, 2011, 2010	Poročilo KPK za leto 2013 v zbirni preglednici navaja ukrepe za zaščito prijaviteljev v obdobju 2010 - 2013, in sicer: 2010, 1 (en) primer zaščite identitete (določitev psevdonima); 2011: 13 (trinajst) primerov zaščite identitete (določitev psevdonima), 1 (en) primer zahteve za prenehanje z ogrožanjem oziroma povračilnimi ukrepi, 2 (dva) primera zlonamerna prijava; 2012: 14 (štirinajst) primerov zaščite identitete (določitev psevdonima), 4 (štiri) primeri testa dobrovernosti, 5 (pet) primerov zaščita uradne osebe, 4 (štiri) primeri ugotavljanja vzročne zveze; 2013: 10 (deset) primerov zaščite identitete (določitev psevdonima), 2 (dva) primera zlonamerna prijava.

Priporočamo tudi v branje kratke objave z indeksom korupcije in kratkim komentarjem k zaščiti zvižgačev.

---

[1] UL L 305 z dne 23. oktobra 2019.

[2] Kranjc, J. 1991. Primeri iz Rimskega prava. Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije, str. 29.

[3] Kranjc, J. 2020. Rimsko pravo – 4. pregledana in dopolnjena izd. Ljubljana: Lexpera, GV Založba, str. 180.

[4] Izvirno avtorstvo povezujejo z delom britanskega ekonomista W. F. Lloyda (1794-1852), na katero se pri svojem konceptu »tragedija skupnega« več kot stoletje pozneje sklicuje Garrett Hardin, v: The Tragedy of the Commons, Science, New Series, Vol. 162, No. 3859 (Dec. 13, 1968), str. 1243-1248.

[5] Z dezintegracijo je na tem mestu mišljeno popolno nasprotje pričakovane usklajenosti družbenih odnosov, javne varnosti, miru, sožitja, blaginje in kakovostnega življenja za vse. Slednje je praviloma odraz dobrega upravljanja javnih zadev, kakovostne pravne politike in delujočega pravnega sistema z normativno integracijo vrednot in enakimi možnostmi za vključevanje posameznikov v družbo; Igličar, A. 2021. Zakonodajna politika. Ljubljana: Lexpera, GV Založba, str. 93-96.

[6] Greene, D., J. 2013. Moral tribes: emotion, reason, and the gap between us and them. New York: The Penguin Press.

[7] Prirejeno po: Igličar, A. 2020, Etične in pravne vrednote v šolskem prostoru; v: Slokan, S. Kečanović, B. Logaj, V. Uporabna etika v šolskem prostoru. Ljubljana: Zavod za šolstvo RS, str. 26-39 (e-vir: https://www.zrss.si/pdf/uporabna-etika.pdf).

[8] Povzeto po: Koščak, M. Kečanović, B., 2021. Z uporabno etiko in regulatorno politiko k turizmu prihodnosti, v: Pravni letopis 2021-2. Ljubljana: Inštitut za primerjalno pravo, Lexpera d.o.o., str. 168-169.

[9] Predlog zakona o zaščiti prijaviteljev , EVA: 2021-2030-0052, 22. december 2021, .

[10] Povzetek pripomb k osnutku Predloga zakona o zaščiti prijaviteljev v javni razpravi, Inštitut za razvoj vključujoče družbe, 4. januar 2022.