TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

1. Pritožbama se delno ugodi in se izpodbijana sodba:

1.1 spremeni v prvem odstavku I. točke ter v 2. in 3. alineji I. točke in III. točki izreka tako, da se glasi:

"Tožena stranka Zavarovalnica X in Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino sta solidarno dolžna plačati A. A. odškodnino v skupnem znesku 2.019 EUR (od tega za strah 500 EUR), z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo za prvo toženo stranko od 27. 9. 2013 do plačila, za drugo toženo stranko pa od 8. 3. 2014 do plačila:

- tožbeni zahtevek iz naslova strahu, ki presega 500 EUR, se zavrne;

- tožbeni zahtevek iz naslova skaženosti se zavrne."

1.2 razveljavi glede prve in glede druge tožene stranke, in sicer:

- v izpodbijanem delu glede odškodnine iz naslova telesnih bolečin in nevšečnosti pri zdravljenju;

- glede zmanjšanja življenjskih aktivnosti v celoti;

- glede stroškov postopka;

ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

2. V ostalem se pritožbi zavrneta in se sodba sodišča prve stopnje v nespremenjenem in nerazveljavljenem delu potrdi.

3. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Poškodba živca je posledica zapleta po odvzemu krvi na krvodajalski akciji. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da pojasnilna dolžnost ni bila izpolnjena. Celo pri diagnostičnih posegih, ki niso neposredno povezani z zdravljenjem oziroma nimajo terapevtske vrednosti, morajo biti pojasnila tveganj obširnejša. Ta izhodišča je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo pri presoji ustreznosti danega pojasnila v obravnavani zadevi in primerno težo dalo okoliščini, da poseg ni bil ne terapevtski ne diagnostičen in je prinesel korist le tretjim osebam, ki kri potrebujejo, zato bi morala biti krvodajalka podrobno seznanjena s tveganjem zapletov. Hipotetična domneva, da tako majhno tveganje pri razumnem človeku ne bi vplivalo na njegovo privolitev v poseg, v primeru krvodajalcev, ni mogoče uporabiti niti se te dolžnosti ni mogoče izogniti z navedbo, da je bila krvodajalka po osnovni izobrazbi medicinska sestra.

Ker krvodajalec zdravstvenih storitev ne potrebuje, ni pacient v smislu 16. točke 2. člena, četudi je preskrba s krvjo in krvnimi pripravki zdravstvena dejavnost na podlagi 21. člena Zakona o zdravstveni dejavnosti.

Prav zaradi posebnega položaja krvodajalcev se od zdravstvenih delavcev pričakuje, da bodo krvodajalce zelo natančno poučili o možnih negativnih posledicah, ne pa da se bodo temu izognili, zato da to ne bi vplivalo na upad krvodajalcev.