TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi tožene stranke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da glasi:

Tožbeni zahtevek na odpravo odločbe št. ... z dne 7. 5. 2014 in odločbe iste št. z dne 19. 9. 2013, ter da se tožniku v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba šteje čas dela na kmetiji A.A. v obdobju od 1. 12. 1964 do 30. 8. 1965, od 1. 7. 1966 do 31. 8. 1966, od 1. 7. 1967 do 31. 8. 1967, od 1. 7. 1968 do 31. 8. 1968, od 1. 6. 1969 do 30. 9. 1971 in od 1. 6. 1975 do 1. 10. 1976, se zavrne.

Iz ZPZ-57, TZPZ-64 in ZTPIZ-72 izhaja, da se v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba všteva čas delovnega razmerja, prebit v zavarovanju. Za priznavanje zavarovalne dobe, ne da bi zavarovanje dejansko obstajalo, ni nobene zakonske podlage. To pomeni, da niti v sodnem postopku zgolj na podlagi izjav prič, ko zavarovanje niti ni zatrjevano, ni mogoče uspešno dokazati obstoja zavarovalne dobe, ki se všteva v pokojninsko dobo in predstavlja enega najpomembnejših pogojev za priznavanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.

Sodišče prve stopnje je presodilo, da je bil tožnik, ki je v spornem obdobju delal na visokogorski kmetiji svoje matere, v delovnem razmerju, ker so obstajali elementi delovnega razmerja in je posledično zaključilo, da se zavarovalna doba za čas dela na kmetiji všteje v pokojninsko dobo. Takšno stališče sodišča prve stopnje je napačno. Čeprav je tožnik pred pričetkom srednješolskega izobraževanja, med šolskimi počitnicami, pred vpisom na fakulteto in v času absolventskega staža kot družinski član delal na kmetiji svoje matere, dela ni opravljal v takšnem pravnem razmerju, na podlagi katerega bi bil tedaj tudi pokojninsko zavarovan. Zato v predmetni zadevi ni izpolnjen zakonski dejanski stan iz 3. alineje 1. odstavka 187. člena ZPIZ-1 za vštetje vtoževane zavarovalne dobe v pokojninsko dobo. V pokojninsko dobo je kot zavarovalna doba všteto delo na družinski kmetiji le na temelju elementov delovnega razmerja, čeprav ni nobenega dvoma, da zavarovanje ni obstajalo in zato niti zavarovalna doba. Zgolj okoliščine, da se je na kmetiji ob določenih sezonskih opravilih delalo od jutra do večera, da so starši ob prodaji živine po svojih zmožnostih financirali izobraževanje svojih otrok, da so se določena dela izvajala ob sodelovanju vseh družinskih članov ali celo pomoči tretjih, in ne pod nadzorom in po navodilih v smislu sedaj veljavne definicije delovnega razmerja, same po sebi v konkretnem primeru ne dokazujejo ne delovnega razmerja ne obstoja zavarovalnega razmerja. Zavrnilni upravni odločbi, po katerih je v tožnikovem primeru šlo kvečjemu za pomoč na družinski kmetiji, in ne za delovno razmerje, na podlagi katerega bi obstajalo tudi zavarovalno razmerje, sta pravilni in zakoniti, tožbeni zahtevek na njuno odpravo in priznanje vtoževane zavarovalne dobe v pokojninsko dobo pa neutemeljen.