TFL Vsebine / Pravna mnenja

ORIGINAL:
Za izvedbo postopka po 2. do 8. odstavku 520. člena noveliranega ZKP
je stvarno pristojno temeljno sodišče, funkcionalno pa
izvenobravnavni senat tega sodišča (6. odstavek 23. člena ZKP).

Deželno sodišče za kazenske zadeve v Gradcu je pravnomočno obsodilo
jugoslovanskega državljana zaradi premoženjskih deliktov na 2 leti
odvzema prostosti. Na podlagi pogodbe o medsebojnem izvrševanju
kazenskih sodnih odločb, sklenjene med SFRJ in Avstrijo dne 1.2.1982
v Beogradu (Ur.l. SFRJ, Mednarodne pogodbe, št. 6/83), je slednja
vložila prošnjo, da se ta sodba izvrši v SFRJ. Republiški sekretariat
za pravosodje in upravo v Ljubljani je prošnjo posredoval Temeljnemu
sodišču v Murski Soboti, enoti v Murski Soboti, na območju katere ima
obsojenec stalno prebivališče. Izvenobravnavni senat tega sodišča je
na podlagi 3. in 5. odstavka 520. člena noveliranega ZKP izdal sodbo,
s katero je avstrijsko kazensko sankcijo uskladil z določbami KZ
SFRJ. Obsojencu je izrekel kazen dveh let zapora. Zoper to sodbo se
je pritožil javni tožilec zaradi kršitve 6. točke 1. odstavka 364.
člena ZKP češ, da je sodbo izdalo stvarno nepristojno sodišče.
Pritožnik je zastopal stališče, da bi moralo takšno sodbo na podlagi
3. točke 33. člena zakona o rednih sodiščih (Ur.l. SRS, št. 10/77)
izdati Višje sodišče v Mariboru.
Višje kot pritožbeno sodišče v Mariboru je zadevo vrnilo Temeljnemu
sodišču v Murski Soboti, enoti v Murski Soboti, potem, ko je
ugotovilo, da sodba obsojencu sploh ni bila vročena.
Sicer pa so sodniki kazenskega oddelka Višjega sodišča v Mariboru
menili, da tožilska pritožba ni utemeljena in da je napadeno sodbo
izdalo stvarno pristojno sodišče. Četudi je pristojni javni tožilec
kasneje to pritožbo umaknil in ker bo takšnih zadev vedno več, so
predlagali, da njihovo stališče verificira občna seja Vrhovnega
sodišča SR Slovenije.
Ugotavljamo, da je stališče kazenskega oddelka Višjega sodišča v
Mariboru pravilno.
Dejstvo je, da kazenskih sodb tujih držav glede na določbo 1.
odstavka 520. člena ZKP v SFRJ ni bilo mogoče izvršiti. Zastopalo se
je stališče, da bi izvrševanje tujih kazenskih sodb v SFRJ pomenilo
kršitev suverenosti države in poseganje v pravico države do
kaznovanja. Zaradi velike migracije državljanov vseh držav pa je v
zadnjih letih na področju izvrševanja kazenskih sankcij prišlo do
novih, svežih zamisli in pobud. Da bi prispevala k humanizaciji
izvrševanja kazenskih sankcij, je Organizacija združenih narodov dala
pobudo, da države sklenejo pogodbe o medsebojnem izvrševanju
kazenskih sodb. Tujec v državi, kjer prestaja kazen, praviloma ne
pozna ne prava, ne jezika te države. Otežkočen mu je stik s
sorodniki. Vse to mu hudo otežuje prestajanje kazni v tuji državi. Na
podlagi te pobude sta SFRJ in Avstrija podpisali pogodbo o
medsebojnem izvrševanju sodnih odločb v kazenskih zadevah. Ta pogodba
je bila pri nas ratificirana dne 13.5.1983 oziroma 1.6.1983. Zaradi
realizacije te pogodbe je bilo potrebno dopolniti 520. člen ZKP.
Novela ZKP je stopila v veljavo s 1.7.1985. 1. odstavek 520. člena
ZKP je ostal nespremenjen. Načelno še vedno velja pravilo, da se tuja
kazenska sodba v SFRJ ne more izvršiti. V nadaljnjih sedmih odstavkih
pa so predvidene izjeme. Tako je v 2. odstavku citiranega člena
določeno, da se tuja kazenska sodba v SFRJ izvrši, če je tako
določeno z mednarodno pogodbo in če sankcijo izreče tudi domače
sodišče po kazenski zakonodaji SFRJ. Novelirana določba 520. člena
ZKP pa ne pove, katero sodišče je stvarno pristojno za izdajo take
sodbe. Po ustavni razmejitvi med federacijo, republikami in
pokrajinama na področju pravosodja iz leta 1974 je organizacija in
stvarna pristojnost rednih sodišč domena republik in pokrajin. V SR
Sloveniji je bila izvedena radikalna sprememba glede organizacije in
stvarne pristojnosti rednih sodišč. Po 29. členu zakona o rednih
sodiščih so temeljna sodišča kot prvostopna sodišča stvarno pristojna
za reševanje vseh kazenskih in civilnih zadev. Višja sodišča so
predvsem pritožbena sodišča; res pa je, da na podlagi 3. točke 33.
člena citiranega zakona odločajo na prvi stopnji o priznanju tujih
sodnih odločb. Ker je bil zakon o rednih sodiščih sprejet dne
20.4.1977 s tem, da je stopil v veljavo dne 1.7.1977, novelirana
določba 520. člena ZKP, ki dopušča izvrševanje tujih kazenskih sodb,
pa velja šele od 1.7.1985, je razumljivo, da je imel zakon o rednih
sodiščih v mislih le priznavanje tujih sodnih civilnih odločb
(statusne zadeve). Prve določbe o priznanju in izvršitvi tujih sodnih
odločb zasledimo v 16. do 22. členu uvodnega zakona k zakonu o
pravdnem postopku (Ur.l. FLRJ, št. 4/57). Zakon o ureditvi kolizije
zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih (Ur.l. SFRJ,
št. 43/82), ki je stopil v veljavo s 1.1.1983, pa je že citirane
določbe uvodnega zakona k zakonu o pravdnem postopku z določbo 2.
točke 108. člena razveljavil. Ta zakon ureja le krajevno pristojnost
sodišča za odločanje o priznanju in izvršitvi tujih sodnih odločb. O
stvarni pristojnosti nima določb. Že iz 1. člena citiranega zakona pa
izhaja, da je treba ta zakon uporabiti le za statusna, družinska in
premoženjska oziroma druga materialno-pravna razmerja z mednarodnim
elementom.
V noveliranem 520. členu ZKP ni niti enkrat govora o priznanju, pač
pa le o izvršitvi tuje kazenske sodbe, seveda potem, ko je izrečena
kazenska sankcija po naši kazenski zakonodaji. Dejansko se neposredno
izvrši sodba našega sodišča, ki nadomesti tujo sodbo. V 520. členu
ZKP sta predvideni dve situaciji. V 2. do 7. odstavku 520. člena ZKP
je urejen postopek, ko dobimo tujo kazensko sodbo v izvršitev, v 8.
odstavku citiranega člena pa gre za primer, ko naj bi se naša
kazenska sodba izvršila v tujini. Smatramo, da je v prvem primeru za
odločanje stvarno pristojno temeljno sodišče, ki je že sicer po 29.
členu zakona o rednih sodiščih generalno stvarno pristojno za
reševanje vseh kazenskih in civilnih zadev na prvi stopnji. Le
temeljna sodišča imajo izvenobravnavni senat, kakršnega ima v mislih
6. odstavek 23. člena ZKP in ki je po 3. odstavku 520. člena ZKP
funkcionalno pristojen za odločanje. V drugem primeru po 8. odstavku
520. člena ZKP vedno odloča sodišče prve stopnje. V vseh kazenskih
zadevah pa so pri nas prvostopna sodišča temeljna sodišča. Bilo bi
nelogično, da bi postopek po 2. do 7. odstavku 520. člena ZKP vodilo
višje sodišče, o pritožbi zoper njegovo odločbo pa bi odločalo
Vrhovno sodišče SR Slovenije, postopek po 8. odstavku citiranega
člena pa bi opravilo temeljno sodišče, o pritožbi zoper to odločbo pa
bi odločalo višje sodišče. Zato je za odločanje po 2. do 8. odstavku
520. člena ZKP stvarno pristojno temeljno sodišče, funkcionalno pa
izvenobravnavni senat, kakršnega ima v mislih 6. odstavek 23. člena
ZKP.