TFL Vsebine / TFLGlasnik

1 UVOD

Vsak večer se je deset prijateljev srečalo v restavraciji na večerji. Ob koncu obroka so dobili račun v višini 100 dolarjev, plačilo so si razdelili. Ker so bili različno bogati oz. revni, so si plačilo razdelili po naslednjem ključu. Prvi štirje prijatelji niso plačali nič, peti prijatelj, ki je godrnjal o nepravičnosti situacije, je plačal 1 dolar. Šesti prijatelj, ki se je počutil zelo velikodušnega, je plačal 3 dolarje. Naslednji trije prijatelji so plačali 7, 12 in 18 dolarjev. Zadnji izmed prijateljev je moral plačati preostali znesek, 59 dolarjev. Spoznal je, da je plačal ne samo svoj obrok, ampak tudi pet obrokov svojih prijateljev, ki za večerjo niso prispevali skoraj nič. Prijatelji so se skozi čas povsem ustalili v svoji rutini plačevanja stroškov večerje, ko jih je restavracija naenkrat pahnila v kaos z znižanjem cene večerje. Po novem so desetim prijateljem za večerjo zaračunali le 80 dolarjev. To ni vplivalo na prve štiri prijatelje, saj so še vedno jedli zastonj. Peti in šesti prijatelj sta takoj zahtevala nazaj svoj delež od 20 dolarjev. Peti prijatelj se je odpovedal svojemu dolarju, medtem ko je šesti prijatelj pobral 2 dolarja. Sedmi prijatelj je odštel 2 dolarja od svojega običajnega plačila in prispeval le 5 dolarjev. Osmi prijatelj je plačal 9 dolarjev in deveti 12 dolarjev. Tako je desetemu prijatelju za plačilo ostalo 52 dolarjev. Zunaj restavracije so primerjali svoje prihranke in začeli so se vrstiti izbruhi jeze. Šesti prijatelj se je pritoževal, da je od 20 dolarjev prihranka dobil samo 1 dolar, deseti prijatelj pa 7 dolarjev, kar je sedemkrat več od njega. Sedmi prijatelj se je zjokal, ker je deseti prijatelj dobil nazaj 7 dolarjev, on pa samo 2 dolarja. Prvi štirje prijatelji so po zgledu ostalih začeli trditi, da niso dobili nič od prihranka 20 dolarjev, in zahtevali svoj delež. Nato je prvih devet prijateljev obkrožilo desetega, ga odvleklo iz restavracije in ga linčalo. Naslednji večer se je preostalih devet prijateljev dobilo na večerji v restavraciji. Ko je prišel račun, pa ni bilo nikogar, ki bi ga plačal (Chicago Tribune, 2001).

Zgodba poizkuša na duhovit način opisati, kaj v praksi pomeni progresivno plačevanje davkov oz. prispevanje v skupno blagajno v skladu s finančnimi zmožnostmi posameznika in nakaže na težave, ki se lahko pojavijo pri tem. Pri progresivnem davčnem sistemu posamezniki, ki razpolagajo z več premoženja, tudi več prispevajo v skupno blagajno. Davčna stopnja narašča s povečevanjem davčne osnove, kar bi naj zagotavljalo večjo davčno pravičnost, ki je pojem pravične obdavčitve z vidika povprečnega davkoplačevalca. Druga oblika prispevanja v državno blagajno je proporcionalna oz. enotna davčna stopnja, ki vsem davčnim zavezancem nalaga enak delež plačila davka, ne glede na višino davčne osnove. Kritiki proporcionalne obdavčitve trdijo, da ta pomeni manjšo obremenitev bogatašev na račun revežev. Po drugi strani kritiki progresivne obdavčitve trdijo, da proporcionalna obdavčitev zagotavlja večjo davčno pravičnost in da namen progresivne obdavčitve ni odprava socialne neenakosti, ampak gre za politične odločitve s ciljem pridobivanja dodatnega denarja davkoplačevalcev in polnjenja državnega proračuna.

Davek, s katerim so obdavčeni vsi dohodki fizičnih oseb, kot je dohodek iz zaposlitve, dohodek iz dejavnosti, dohodek od najemnin in kapitalskih dobičkov, se imenuje dohodnina. Članek, ki je nastal na podlagi magistrske naloge (Temlin, 2024), se ukvarja s primerjavo obdavčitve fizičnih oseb od dohodka iz zaposlitve in dohodka iz oddajanja premoženja v najem v Sloveniji in Avstriji za leto 2024, ter idejo uvedbe morebitne progresivne obdavčitve dohodka iz oddajanja premoženja v najem v Sloveniji, po avstrijskem modelu. Ali je vnovična uvedba tega modela, ki smo ga v Sloveniji že imeli, realna, je drugo vprašanje.

Dohodki fizičnih oseb iz naslova zaposlitve in oddajanja premoženja v najem so v skladu z avstrijsko davčno zakonodajo obdavčeni po progresivni davčni stopnji. V skladu s slovensko davčno zakonodajo so dohodki iz naslova oddajanja premoženja v najem obdavčeni po progresivni davčni stopnji, kar je ena izmed bistvenih razlik med obema davčnima sistemoma na področju obdavčitve fizičnih oseb. To v praksi pomeni, da se avstrijskemu davčnemu zavezancu pri ugotavljanju davčne osnove v posameznem davčnem obdobju k dohodkom, ki jih je dosegel na primer iz naslova zaposlitve, prištejejo še dohodki iz naslova oddajanja premoženja v najem. Od tako dobljene davčne osnove se izračuna obveznost za plačilo davka oz. dohodnine v skladu s progresivno davčno stopnjo in dohodninskimi razredi, kar pomeni, da so avstrijski davčni zavezanci iz naslova oddajanja premoženja v najem obdavčeni po višji davčni stopnji.

Dohodnina je vrsta davka, s katerim država obdavči dohodke fizičnih oseb oz. davčni zavezancev, ki imajo vir na njenem ozemlju ali v tujini, odvisno od rezidentskega statusa zavezanca. Gre za instrument socialne politike države, katerega namen je razporejanje družbenega gospodarstva za zagotavljanje dostojnega in življenja vsem državljanom ne glede na njihov ekonomski položaj v družbi. K temu jo nenazadnje zavezuje tudi 2. člen Ustave Republike Slovenije (Ustava Republike Slovenije (URS), 1991), ki pravi, da je Slovenija pravna in socialna država. Eno izmed najpomembnejših orodij za zagotavljanje socialne varnosti in pravičnosti države je ustrezna dohodninska zakonodaja, ki mora zagotavljati družbeno solidarnost. To pomeni, da davčni zavezanci, ki razpolagajo z več premoženja, tudi več prispevajo v državno blagajno. S tem država zagotavlja priliv dodatnih sredstev in omogoča izvajanje socialne politike prek izplačil socialnih transferjev, ki so življenjskega pomena za najranljivejši del prebivalstva. Ustrezna prerazporeditev dohodka državi obenem omogoča, da lahko s sistemom davčnih olajšav državljanom zagotavlja dostojno življenje, ne glede na njihov ekonomski položaj v družbi, kar je še posebej pomembno v obdobju zaostrenih gospodarskih razmera in povečevanju razlik med prebivalstvom glede na njihove dohodke.

Pri sistemskih spremembah davčne zakonodaje, kot je uvedba progresivne obdavčitve dohodka iz oddajanja premoženja v najem, ki bi nedvoumno pomenila dodatno obdavčitev srednjega in višjega sloja prebivalstva, je poleg tveganja selitve premoženja v tujino vsekakor potrebno tudi upoštevati tudi tveganje bega premožnejših oziroma bega možganov v tujino, da se ne uresniči scenarij iz uvodne zgodbe, kjer na koncu ni nikogar, ki bi sploh plačeval davke. Za zniževanje tega tveganja mora država sočasno s spremembo sistema obdavčitve sprejeti tudi nekatere druge ukrepe, kot je na primer uvedba socialne kapice, ki omejuje plačilo socialnih prispevkov pri zelo visokih plačah, kar je lahko eden izmed ukrepov za preprečevanje bega možganov v tujino in zagotavljanje privlačnega delovnega okolja, kamor pa seveda ne sodi le davčna politika.

Ker je obdavčitev premoženja, predvsem nepremičnin z namenom polnjenja državnega proračuna že vrsto let ena izmed pomembnejših političnih tem, je namen prispevka prikazati vpliv morebitne vnovične uvedbe progresivne obdavčitve dohodka iz oddajanja premoženja v najem na prilive v slovenski proračun in posredno na življenjski standard državljanov. Na podlagi izračunov prikazanih v nadaljevanju prispevka, smo želeli prikazati argumente za raziskovalno vprašanje, kako bi uvedba progresivne obdavčitve oddajanja premoženja v najem vpliv na prilive v državni proračun in posredno preko socialnih transferjev oz. davčnih olajšav na življenjski standard državljanov.

V mesecu decembru 2024 je vlada potrdila predlog izhodišč (GOV.SI, 2025) za obdavčitev stanovanjskih nepremičnin, s katerim želi izboljšati dostopnost stanovanj. Namen zakonodajalca je obdavčiti predvsem stanovanja, v katerih lastniki ne bivajo in jih tudi ne oddajajo v najem, saj bi imela predlagana obdavčitev največji efekt prav v teh primerih. Predlog je naletel na številne kritike glede predlagane stopnje obdavčitve, vpliva na višino obdavčitve pri pravnih osebah ter neupoštevanje socialnega vidika pri nepremičninah, ki jih uporabljajo družinski člani. Obstajajo tudi dvomi glede dejanskega vpliva, ki bi ga obdavčitev imela na prilive v državni proračun in dostopnost stanovanjskih nepremičnin.

2 METODOLOGIJA

V članku smo uporabili kvalitativno metodologijo s študijo primera obdavčitve fizične osebe v Sloveniji in Avstriji. Zastavili smo raziskovalno vprašanje, ki glasi »Kako bi uvedba progresivne obdavčitve oddajanja premoženja v najem vplivala na prilive v državni proračun in posredno preko socialnih transferjev oz. davčnih olajšav na življenjski standard državljanov?«

Pri iskanju odgovora na zastavljeno raziskovalno vprašanje smo uporabili več metod, ki se med seboj prepletajo. Z metodo deskripcije je bila narejena primerjava ureditve obdavčitve fizičnih oseb v obeh državah, in sicer obdavčitev dohodka iz delovnega razmerja, kjer sta si davčna sistema podobna in obdavčitvi dohodka iz oddajanja premoženja v najem. Ti dohodki so v Avstriji obdavčeni po progresivni davčni stopnji, v Sloveniji pa po proporcionalni davčni stopnji. Razlog, da smo se glede na izbrano tematiko naloge ukvarjali tudi s sistemom obdavčitve dohodka iz delovnega razmerja, je v tem, da se v primeru progresivne obdavčitve dohodkov iz oddajanja premoženja v najem za določitev davčne osnove zavezanca ti dohodki prištevajo k letni davčni osnovi iz naslova nekaterih drugih obdavčljivih dohodkov, kot so dohodki iz zaposlitve, ki zajemajo najširši krog davčnih zavezancev.

Za pregled ureditve obdavčitve fizičnih oseb v obeh državah smo uporabili metodo sinteze in izvedli analizo in se omejili na obdobje pregleda za leto 2024. Ker se statistični podatki javno objavljajo z zamikom, je izbrano obdobje pregleda predstavljalo določene omejitve pri empiričnem delu, kjer smo na podlagi kvantitativnega raziskovanja analizirali sekundarne podatke o osebnem dohodku, najemnini in pobranih davkih iz tega naslova. Pri ugotovitvi vpliva uvedbe progresivne davčne stopnje pri obdavčitvi dohodkov iz oddajanja premoženja v najem na prilive v proračun, je določene omejitve prav tako predstavljala razdelitev davčnih zavezancev v davčne razrede, saj ne razpolagamo s podatkom v katerih davčnih razredih se nahajajo davčni zavezanci, ki oddajajo premoženje v najem in z višino obdavčljivih dohodkov v posameznem dohodninskem razredu. Pri tem smo uporabili predpostavko, da zavezanci z višjimi dohodki razpolagajo z več dodatnega premoženja, ki ga oddajajo v najem, in enačbo premega sorazmerja, kar pomeni, da smo povečevali davčno osnovo v enakem odstotku, kot se povečuje davčna stopnja med posameznimi dohodninskimi razredi. Vsi zneski v prispevku so navedenih v evrih in zaokroženi na evro.

3 OBDAVČITEV FIZIČNIH OSEB

Pri obdavčitvi fizičnih oseb gre za zapleten davčni sistem in področje, kjer se zakonodaja nenehno spreminja. Državljani oz. davčni zavezanci imajo interes, da plačajo le toliko davkov, kot jih k temu zavezuje davčna zakonodaja. Za dosego tega cilja je potrebno dobro poznavanje davčne zakonodaje ter pravic in obveznosti iz tega naslova, kar omogoča načrtovanje in optimiziranje plačevanja davčnih obveznosti. V davčni sistem države so vključeni vsi državljani, naj gre za posredno obdavčitev prek davka na dodano vrednost pri nakupu blaga ali storitev ali pa obdavčitev dohodka iz zaposlitve z dohodnino, kjer je zaposleni v vlogi neposrednega plačnika davka od dohodka fizičnih oseb.

V literaturi, politiki in javnem mnenju je široko zastopano stališče o pravični obdavčitvi, kar pomeni, da naj bi bila obdavčitev splošna, enakomerna in predvsem pravična. Načelo pravičnosti se pojavlja kot načelo splošnosti in kot načelo enakomernosti davčne obveznosti. Načelo splošne davčne obveznosti zagotavlja davčno enakopravnost. Načelo sposobnosti plačila davkov pa zagovarja, da se pravičnost davčnega sistema določa v skladu z ekonomsko močjo davčnega zavezanca in neodvisno od obsega koristi, ki jih ta prejema. To pomeni, da davčni zavezanci z višjimi dohodki oz. večjim premoženjem tudi več prispevajo v davčno blagajno, kar je danes splošno sprejeto načelo v večini davčnih sistemov. (Kobal, 2004: 22)

V nadaljevanju prispevka se bomo ukvarjali predvsem z dvema vrstama davka od dohodka fizičnih oseb, in sicer obdavčitvijo dohodka iz delovnega razmerja, ki je vrsta dohodka iz zaposlitve in se dotika največjega števila davčnih zavezancev, ter obdavčitvijo dohodka iz oddajanja premoženja v najem. Pri tem obstajajo med državama različne ureditve obdavčitve, kar ima pomemben vpliv na prilive v proračune obeh držav in posredno na družbeno solidarnost ter pravičnost. Še pred tem pa obrazložimo nekaj osnovnih pojmov, ki so v neposredni povezani s tematiko prispevka.

3.1 Dohodnina

Z davkom od dobička fizičnih oseb ali dohodnino so obdavčeni vsi dohodki fizične osebe, ki jih je ta dosegla v obdobju enega koledarskega oz. davčnega leta. Gre za vsako izplačilo ali prejem dohodka, ne glede na obliko izplačila, kot je nakazilo na transakcijski račun ali prejem v gotovini. Kot trenutek prejema dohodka se šteje, ko je bil dohodek izplačan, prejet ali dan kako drugače na razpolago fizični osebi, kar je pomembno z vidika uvrstitve dohodka v davčno obdobje. Z dohodnino so obdavčeni vsi dohodki davčnih rezidentov in nerezidentov, ki so jih ti prejeli na ozemlju posamezne države in tudi vsi dohodki davčnih rezidentov, ki so jih ti prejeli v tujini.

Davek od dohodka fizičnih oseb je v večini davčnih sistemov progresiven davek, kar pomeni, da se z višanjem davčne osnove povečuje tudi davčna stopnja. S tem se zagotavlja družbena solidarnost, saj davčni zavezanci z višjimi dohodki tudi več prispevajo v državno blagajno. Država določi obdavčljive dohodke, od katerih se odštejejo priznani stroški za ustvarjanje tega premoženja in priznane davčne olajšave. Pri tem sta mogoča dva pristopa, in sicer celovit pristop, ki obravnava vse dohodke enako, ti se seštejejo in obdavčijo v skladu z določeno davčno stopnjo. Druga možnost je cedularni pristop, kjer gre za enkratno obdavčitev dohodka po fiksni davčni stopnji, ki je dokončna in ni predmet obdavčitve po stopnjah določenih v dohodninski lestvici. V Sloveniji od leta 2006 uporabljamo cedularni pristop, kar pomeni, da so pasivni dohodki, kot so dividende, obresti, najemnine in kapitalski dobički obdavčeni s proporcionalno stopnjo oziroma enotno davčno stopnjo. Aktivni dohodki, kamor sodijo tudi dohodki iz zaposlitve, pa so obdavčeni po progresivnih davčnih stopnjah. Davčni sistemi se med seboj lahko razlikujejo tudi po enoti obdavčenja, ki je lahko posameznik ali družina oz. tako imenovani cepitveni sistem. V večini davčnih sistemov imajo podoben način pobiranja dohodnine in ob izplačilu dohodkov odtegnejo tudi znesek davka. Ta način imenujemo akontacijski davek, ob oddaji davčne napovedi se odmeri višina dohodnine, davčni zavezanec pa le doplača ali dobi vrnjeno razliko med vplačanimi akontacijami in obračunano obveznostjo iz naslova davka. (Klun, Stanimirović, 2022: 41)

3.2 Davčna osnova

Davčna osnova se določi na način, da se od obdavčljivih dohodkov odštejejo priznani stroški za doseganje teh dohodkov. Sem sodijo davčno priznane olajšave, nekateri stroški in v primeru dohodka iz zaposlitve tudi prispevki za socialno varnost.

Pri dohodninskih olajšavah ločimo standardne olajšave, kot je splošna davčna olajšava. Za te olajšave je značilno, da veljajo za vse davčne zavezance in niso odvisne od višine izdatkov zavezanca. Druga skupine olajšav so nestandardne olajšave, ki so odvisne od višine izdatkov zavezanca. V to skupino sodijo olajšave za vzdrževane družinske člane (Klun, Stanimirović, 2022: 41).

Sama ideja splošne dohodninske olajšave je, da naj bi pokrivala minimalne življenjske stroške, ki so po izračunu Inštituta za ekonomska raziskovanja v mesecu septembru 2022 znašali 670 evrov. Izračun je bil narejen oktobra 2022 na podlagi Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre, 2010), in se v skladu z Zakonom o minimalni plači (ZminP, 2010) upošteva pri izračunu višine minimalne plače (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, 2022). Minimalni življenjski stroški se določijo na podlagi deleža izdatkov najrevnejših nekmečkih gospodinjstev za hrano in brezalkoholno pijačo ter vrednosti prehranske košarice v določenem obdobju. Na podlagi tega podatka se nato izračunajo celotni mesečni izdatki za življenjske potrebščine, kamor poleg brezalkoholne pijače in hrane sodijo še druge nujne življenjske potrebščine, kot so oblačila in obutev, stanovanje, voda in energenti, zdravstvo, prevoz, komunikacije ter izobraževanje.

Socialno varnost v Sloveniji in s tem povezano obvezo k plačevanju prispevkov urejajo zakonski in podzakonski akti, ki temeljijo na pravicah, zapisanih v Ustavi Republike Slovenije, kjer je določeno, da je Slovenija socialna država. To pomeni, da mora svojim državljanom zagotavljati sistem socialne varnosti, ki temelji na vzajemnosti in medgeneracijski solidarnosti. Državljani uveljavljajo pravico do socialne varnosti ob pomoči zakonov, ki urejajo sistem socialnega zavarovanja. Da se z zakoni zagotovljene pravice iz naslova socialne varnosti lahko uresničujejo, zagotavljajo državljani s plačevanjem prispevkov.

Osnovo za izračun prispevkov predstavlja bruto dohodek zaposlenega, kamor spadajo plače, bonitete, nagrade in drugi podobni dohodki. Če dohodki iz naslova izplačanega regresa in povračil stroškov presegajo z zakonom določeno vrednost, se prispevki plačujejo tudi od tega dela dohodka davčnega zavezanca. K plačevanju prispevkov so v Sloveniji zavezani tako delojemalci, ki plačujejo prispevke v skupni višini 22,10 % od bruto dohodka, kot delodajalci, ki plačujejo prispevke v skupni višini 16,10 % na bruto dohodek. Medtem, ko je v Avstriji skupna obremenitev plač s prispevki nekoliko višja. Po podatkih iz leta 2024 delojemalci plačujejo prispevek v višini 18,07 % od bruto dohodka, delodajalci pa v višini 26,21 % od bruto dohodka (SV, 2025).

Plačana akontacija dohodnine in prispevki za socialno varnost pomenijo, da delavci ne dobijo izplačane bruto plače, ampak neto plačo, ker je delodajalec zavezan pri izplačilu dohodka iz zaposlitve obračunati in nakazati v državno blagajno predpisane davke in prispevke.

3.3 Življenjski standard

Povprečni državljan za pokrivanje svojih življenjskih stroškov razpolaga z denarnimi sredstvi, ki mu ostanejo po plačilu davkov in prispevkov v državno blagajno, kar ima neposreden vpliv na njegov življenjski standard. Gre za širok pojem, ki v literaturi nima nekega skupnega imenovalca in lahko zajema od osnovnih kriterijev, kot so pričakovana življenjska doba, umrljivost otrok in količina zaužitih dnevnih kalorij, pa vse do kriterija, kot je občutek zadovoljstva z življenjem, odvisno s katerimi statistikami ga opisujemo oz. primerjamo.

Ena izmed najbolj razširjenih oblik pri ocenjevanju življenjskega standarda je količina in kakovost materialnih dobrin ter storitev, ki so na voljo povprečnemu človeku v določeni populaciji. Običajno se meri z uporabo bruto domačega proizvoda (BDP) na prebivalca in pomeni vrednost proizvodov in storitev, ki jih je ustvarilo gospodarstvo države v obdobju enega leta.

Življenjski standard predstavlja bolj fizični ali materialni vidik življenja, medtem ko kakovost življenja predstavlja bolj nematerialni vidik življenja, ki v človeku vzbuja dobro počutje in poleg materialnih dobrin lahko vključuje še fizično in čustveno počutje, socialno varstvo in osebni razvoj. Eden izmed kriterijev za določitev življenjskega standarda je tudi indeks človekovega razvoja ali HDI (Human Development Indeks), ki za meritev stopnje razvoja v posamezni državi uporablja kazalnike, kot so dohodek na prebivalca, izobrazba, pričakovana življenjska doba, gospodarska in politična stabilnost, politična in verska svoboda, kakovost okolja, podnebje in varnost. Življenjski standard, ki se bolj osredotoča na materialne dobrine, in kakovost življenja, ki vključuje tudi človeški vidik, sta tesno povezana. V zadnjih desetletjih se za merjenje kakovosti življenja in analize rasti posameznih držav uporabljajo kazalniki, ki dajejo poudarek človeškemu vidiku in njegovemu razvoju in ne le ekonomski blaginji, kot je bila praksa v preteklosti. (Investopedia, 2023)

Ne glede na različna poimenovanja in kazalnike, ki se uporabljajo za izračunavanje stopnje življenjske ravni v posamezni populaciji, gre za blaginjo prebivalstva, na katero neposredno vplivajo socialne politike države, za izvajanje katerih je pomemben del njihova dohodninska zakonodaja. Država mora po eni strani skrbeti za maksimalne prilive v proračun, po drugi strani pa zagotavljati pravičnost davčnega sistema, kar lahko dosega ob upoštevanju načela sposobnosti plačila davkov, v skladu s katerim posamezniki z večjo ekonomsko močjo tudi več prispevajo v državno blagajno, ekonomsko šibkejšim osebam pa so zagotovljene davčne oprostitve, ki jim zagotavljajo socialno varnost, in tako država skrbi za družbeno enakost.

3.4. Davek od dohodkov fizičnih oseb

V tem delu prispevka smo na kratko predstavili dohodninsko zakonodajo v Sloveniji in Avstriji za leto 202 4, in sicer področje obdavčitve dohodka iz delovnega razmerja, ki je vrsta dohodka iz zaposlitve in se nanaša na najširši krog davčnih zavezancev, ter obdavčitev dohodka od oddajanja premoženja v najem, ki je v Sloveniji obdavčeno po proporcionalni davčni stopnji, v Avstriji pa po progresivni davčni stopnji. V tem delu so za namen prikazanih simulacij vpliva dohodninske zakonodaje na kupno moč prebivalstva in njihov življenjski standard v četrtem delu prispevka, prikazane stopnje dohodnine v Sloveniji in Avstriji za leto 2024 ter osnovni predpisi v obeh državah, ki se nanašajo na obdavčitev dohodka iz oddajanja premoženja v najem.

3.4.1 Dohodnina v Sloveniji

V tabeli 1 je prikazana lestvica za odmero dohodnine za leto 2024 v Sloveniji, iz katere so razvidne stopnje obdavčitve iz naslova zaposlitve po posameznih dohodninskih razredih. Za leto 2025 so se davčne osnove v posameznih dohodninskih razredih zaradi rasti cen življenjskih potrebščin nekoliko zvišale. Izračuni v nadaljevanju prispevka so zaradi razpoložljivosti ostalih podatkov glede višine plač in najemnin, narejeni za leto 2024, zato nove dohodninske lestvice na tem mestu nismo navedli.

Kot je razvidno iz tabele, so bili dohodki iz naslova zaposlitve v Sloveniji obdavčeni v razponu od 16 % v najnižjem dohodninskem razredu do 50 % za zavezance z najvišjimi dohodki v davčnem letu.

V skladu z določili Zakona o dohodnini (ZDoh-2, 2011) ter Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2AA, 2022) so v Sloveniji za davčno leto 2024 veljala naslednja določila glede dohodninskih stopenj in davčnih osnov od dohodka iz oddajanja premoženja v najem:

• pri ugotavljanju davčne osnove znaša odstotek priznanih normiranih stroškov 10 % dohodka,
• dohodnina se izračuna in plača od davčne osnove po 25 % stopnji.

Tabela 1: Stopnja dohodnine po dohodninskih razredih v Sloveniji za leto 2024

 Vir: Zakon o dohodnini (ZDoh-2AA), 2022

3.4.2 Dohodnina v Avstriji

V tabeli 2 je prikazana lestvica za odmero dohodnine za leto 2024 v Avstriji, iz katere so razvidne stopnje obdavčitve iz naslova zaposlitve po posameznih dohodninskih razredih. Za leto 2025 so se v Avstriji, prav tako kot v Sloveniji, davčne osnove v posameznih dohodninskih razredih zaradi rasti cen življenjskih potrebščin nekoliko zvišale. Spremenila oz. znižala se je tudi stopnja davka v najvišjem dohodninskem razredu, in sicer iz 55% na 50%.

Kot je razvidno iz tabele, so bili dohodki iz naslova zaposlitve v Avstriji obdavčeni v razponu od 0 % v najnižjem dohodninskem razredu do 55 % za zavezance z najvišjimi dohodki v davčnem letu.

Tabela 2: Stopnja dohodnine po dohodninskih razredih v Avstriji od leta 2024

Vir: Bundesministerium für Finanzen, 2025.

Avstrijski davčni sistem se nekoliko razlikuje od slovenskega, saj je namesto splošne davčne olajšave, ki v Sloveniji trenutno znaša 5.000 EUR, v uporabi mejna davčna stopnja (Grenzsteuersatz) oz. ničelna davčna stopnja, ki velja do doseženega mejnega obdavčljivega dohodka 12.816 EUR, kar pomeni, da dohodki do tega zneska niso obdavčeni. Enako kot v Sloveniji so tudi davčni zavezanci v Avstriji upravičeni še do drugih davčnih olajšav, ki znižujejo davčno osnovo.

V skladu z avstrijsko dohodninsko zakonodajo (EStG, 1988) sodi najemnina v eno izmed sedmih vrst dohodka, ki je obdavčen z dohodnino. Gre za dohodke iz naslova oddajanja stavb in delov stavb ter prenosa pravic. V to vrsto dohodkov spadajo tudi kratkoročni turistični najemi, ki se izvajajo prek spletnih platform, ko sta Booking in Airbnb. Avstrijska dohodninska zakonodaja (EStG, 1988) določa, da se lahko pri izračunu davčne osnove od doseženih dohodkov odštejejo nabavni ali proizvodni stroški, ki jih je imel lastnik nepremičnine oz. najemodajalec z nakupom ali gradnjo nepremičnine, ki jo oddaja v najem. Z ustvarjanjem dohodkov iz naslova oddajanja premoženja v najem je stavba izpostavljena obrabi in izgublja vrednost. Ta odhodek se v obsegu, ki je povezan z ustvarjanjem dohodkov od najemnin, davčno upošteva v obliki možnosti odbitka obrabe oz. odpisa vrednosti nepremičnine (v nadaljevanju amortizacija). To pomeni, da lahko davčni zavezanec od ustvarjenih dohodkov iz naslova najemnin odšteje nabavne ali proizvodne stroške, ki so razporejeni enakomerno skozi celotni čas uporabe nepremičnine. Kot osnova za določitev amortizacije se običajno uporabijo nabavni in proizvajalni stroški (v nadaljevanju nabavna vrednost nepremičnine). Pri tem je treba upoštevati, da stroški pridobitve oz. nakupa zemljišča pri določitvi amortizacijske osnove niso upoštevani, ker se zemljišče z uporabo ne obrablja in ohranja svojo prvotno vrednost. Če je bila nepremičnina, ki se oddaja v najem, pridobljena neodplačno (npr. dedovanje, darilna pogodba), mora novi lastnik nepremičnine oz. najemodajalec nadaljevati obračunavanje amortizacije enako kot prejšnji lastnik. To pomeni, da ni dovoljeno uporabljati nove nabavne vrednosti in druge amortizacijske stopnje. Če se stavba uporablja za ustvarjanje prihodkov od najemnin več kot šest mesecev v koledarskem letu, je treba odšteti celoletno amortizacijo, če se stavba uporablja za isti namen manj kot šest mesecev, se odšteje polletna amortizacija. (Bundesministerium für Finanzen, 2023c)

Za zgradbe je zakonsko določena 1,5-odstotna amortizacijska stopnja, kar pomeni življenjsko dobo uporabnosti oz. obrabe zgradbe 66,67 leta. Nižjega odstotka amortizacije ni mogoče uporabiti, lahko pa se uporabi krajša življenjska doba nepremičnine in višja amortizacijska stopnja, vendar je to treba dokazovati s strokovnim poročilom cenilca vrednosti nepremičnin, ki dokazuje krajšo dobo uporabnosti nepremičnine. Za nepremičnine, ki se oddajajo v najem in so bile zgrajene pred letom 1915, se lahko uporabi amortizacijska stopnja v višini največ do 2 %, in to brez dokazovanja dobe koristnosti s predložitvijo cenitvenega poročila. V zgoraj navedenih primerih in izračunu gre za tako imenovano enakomerno časovno amortiziranje, kjer se nabavna vrednost zgradbe z obrabo enakomerno skozi celotno življenjsko dobo prenaša prek obračunane amortizacije v davčno priznani odbitek oz. odhodek. To pomeni, da je znesek tega odbitka enak v celotni življenjski dobi uporabe nepremičnine. Avstrijska dohodninska zakonodaja (EStG, 1988) dovoljuje tudi tako imenovano pospešeno amortizacijo, ki pa velja le za zgradbe, kupljene ali zgrajene od 1. julija leta 2020 naprej. V letu, ko se prvič upošteva amortizacija za izračun davčne osnove, se lahko uveljavlja največ trikratnik (4,5 %) običajne amortizacijske stopnje, v naslednjem letu pa največ dvakratnik (3 %) običajne amortizacijske stopnje. V primeru uporabe pospešene amortizacije ne velja pravilo glede obračunavanja polletne in letne amortizacije. (Bundesministerium für Finanzen, 2023c)

Poleg priznanega stroška amortizacije zavezancu znižujejo davčno osnovo tudi nekateri drugi davčno priznani stroški:

• Stroški vzdrževanja nepremičnine, kot so tekoča vzdrževalna dela in manjša popravila. Zavezanec jih lahko pri davčni napovedi uveljavlja v celoti naenkrat ali jih enakomerno razporedi na 15-letno obdobje.
• Stroški obsežnejših obnov, ki jih je mogoče uveljavljati enakomerno v 15-letnem obdobju.
• Obratovalni stroški nepremičnine, kot so odpadne vode, smeti, dimnikarske storitve in zavarovanje (za obdobje, ko se nepremičnina ne oddaja v najem).
• Drugi stroški, povezani z nepremičnino, kot so upravljanje nepremičnin, stanovanjski sklad, davčno svetovanje, pravni in notarski stroški, stroški posredništva in oglaševanja.

V skladu z avstrijsko dohodninsko zakonodajo (EStG, 1988) je dohodek iz naslova oddajanja premoženja v najem obdavčen progresivno, kar pomeni, da je večja letna davčna osnova tudi obdavčena po višji davčni stopnji, skladno z veljavno dohodninsko lestvico. Zavezancu se tako k letni davčni osnovi, npr. iz naslova doseženega dohodka iz zaposlitve, prištejejo tudi dohodki iz naslova oddajanja premoženja v najem. V praksi to pomeni, da so dohodki iz naslova oddajanja premoženja v najem obdavčeni po višjih davčnih stopnjah, ker zavezanci z višjimi dohodki iz naslova delovnega razmerja praviloma razpolagajo z nepremičninami, ki jih oddajajo v najem, kar ima pozitiven vpliv na prilive v državni proračun.

4 PLAČILO DAVKOV IN PRILIVI V PRORAČUN

V tem delu prispevka smo na podlagi teoretičnih izhodišč ter izbranih metod na praktičnih primerih prikazali izračune o višini plačanih davkov, prispevkov in neto dohodku davčnih zavezancev v Sloveniji in Avstriji iz naslova dohodka iz delovnega razmerja in dohodka iz oddajanja premoženja v najem za leto 2024.

4.1 Plačilo davkov v Sloveniji

Na podlagi javno objavljenih podatkov o višini povprečne mesečne bruto plače v Sloveniji in podatka o doseženi povprečni najemnini iz naslova oddajanja nepremičnin v najem, smo v nadaljevanju prikazali višino plačanih davkov in prispevkov ter neto dohodek davčnih zavezancev v Sloveniji za leto 2024.

4.1.1 Dohodek iz delovnega razmerja

V tabeli 3 smo na podlagi davčne zakonodaje za obdavčitev dohodkov iz delovnega razmerja, ki je veljala v letu 202 pripravili izračun davkov in prispevkov ter neto plače. Izračun je narejen ob predpostavki, da zaposleni uveljavlja le splošno olajšavo. Ker je v Avstriji obvezno izplačilo 13. in 14. plače, je zaradi primerljivosti podatkov pri izračunu za Slovenijo enako kot v Avstriji upoštevan regres za letni dopust v višini povprečne mesečne plače kot 13. plača in poslovna uspešnost v višini povprečne mesečne plače kot 14. plača. Regres in poslovna uspešnost se v Sloveniji do višine povprečne mesečne plače ne všteva v davčno osnovo iz delovnega razmerja. Prav tako se od regresa ne plačujejo prispevki za socialno varnost, kar pa ne velja za izplačilo poslovne uspešnosti. Za namen analize je uporabljena povprečna mesečna bruto plača, ki je za leto 2024 znašala 2.395 evrov (SURS, 2025).

Tabela 3: Prikaz plačanih davkov in prispevkov ter izplačilo neto plače v letu 2024 v Sloveniji ob upoštevanju povprečne bruto plače za leto 2024

Vir: Lastni izračun, 2025.

Kot je razvidno iz tabele 3, bi zaposleni v Sloveniji ob upoštevanju povprečne mesečne bruto plače za leto 2024 v višini 2.395 evrov od dohodka iz delovnega razmerja plačal 6.881 evrov prispevkov in 3.645 evrov dohodnine ter prejel neto plačo v višini 23.003 evrov. Ker v Sloveniji ni uzakonjeno obvezno izplačilo 13. in 14. plače, povprečen državljan Slovenije s povprečno plačo ni prejel v tabeli izračunanega neto prejemka, ker so bili delodajalci v letu 2024 zavezani le k izplačilu minimalnega regresa za letni dopust, ki je bil za gospodarstvo določen v višini minimalne plače 1.254 evrov (GOV.SI, 2025).

4.1.2 Dohodek iz oddajanja premoženja v najem

V tabeli 4 smo na podlagi davčne zakonodaje, ki je veljala za leto 2024, pripravili izračun plačanih davkov ter neto dohodka davčnega zavezanca za primer doseganja dohodka iz oddajanja premoženja v najem. V letu 202 4 so bili najemodajalcu priznani 10 odstotni normirani stroški, ki znižujejo davčno osnovo. V kolilkor ima davčni zavezanec stroške vzdrževanja ali obnove, jih lahko uveljavlja kot dejanske stroške. V tem primeru se normirani stroški ne priznajo, temveč se priznajo le dejanski stroški na podlagi računov. Stopnja davka za dohodek iz oddajanja premoženja v najem je znašala 25 %. Geodetska uprava RS objavlja le podatke o najemnem trgu poslovnih nepremičnin, ki ne vsebujejo podatka o doseženi povprečni najemnini stanovanjskih nepremičnin. Za potrebe izračuna davkov smo zato uporabili zadnji javno objavljeni podatek o doseženi povprečni mesečni najemnini v Avstriji, ki vključuje poslovne in stanovanjske nepremičnine in je za četrti kvartal leta 2023 znašala 477 evrov na mesec (Statistik Austria, 2025).

Tabela 4: Obdavčitev dohodka iz oddajanja premoženja v najem v letu 2024 v Sloveniji

Vir: Lastni izračun, 2025.

Kot je razvidno iz tabele 4, bi davčni zavezanec ob predpostavki dohodka v višini 477 evrov na mesec, iz naslova oddajanja premoženja v najem, dosegel letni bruto dohodek v višini 5.718 evrov, od katerega so mu bili priznani normirani stroški v višini 572 evrov (10 % od doseženega dohodka) in obračunana dohodnina v višini 1.287 evrov (25 % od davčne osnove).

4.2 Plačilo davkov v Avstriji

Na podlagi javno objavljenih podatkov o višini povprečne mesečne bruto plače v Avstriji in podatka o doseženi povprečni najemnini iz naslova oddajanja nepremičnin v najem, smo v nadaljevanju prikazali višino plačanih davkov in prispevkov ter neto dohodek davčnih zavezancev v Avstriji za leto 2024.

4.2.1 Dohodek iz delovnega razmerja

V tabeli 5 smo na podlagi davčne zakonodaje za obdavčitev dohodkov iz delovnega razmerja, ki je veljala v letu 2024, naredili izračun plačanih davkov in prispevkov ter izplačilo neto plače. Izračun je pripravljen ob predpostavki, da zaposleni uveljavlja le splošno olajšavo ter mu pripada zakonsko določeno izplačilo 13. in 14. plače. Za namen analize je uporabljena povprečna mesečna bruto plača, ki je za leto 2024 znašala 3.928,57 evrov (Stepstone, 2025). Gre za začasne podatke, ker uradnih za leto 2024 še ni na razpolago..

Kot je razvidno iz tabele 5, bi zaposleni v Avstriji, ob upoštevanju povprečne mesečne bruto plače za leto 2024 v višini 3.929 evrov, od dohodka iz delovnega razmerja plačal 9.860 evrov prispevkov in 7.191 evrov dohodnine ter prejel neto izplačilo v višini 37.949 evrov z zakonsko obveznim izplačilom 13. in 14. plače, ki sta, prav tako kot v Sloveniji, deležni davčnih olajšav iz naslova dohodnine in prispevkov.

Tabela 5: Prikaz plačanih davkov in prispevkov ter izplačilo neto plače v letu 2024 v Avstriji ob upoštevanju povprečne bruto plače za leto 2024

Vir: Lastni izračun, 2025.

4.2.2 Dohodek iz oddajanja premoženja v najem

V tabeli 6 smo na podlagi davčne zakonodaje, ki je veljala za leto 2024, naredili izračun plačanih davkov ter neto dohodka davčnega zavezanca za primer doseganja dohodka iz oddajanja premoženja v najem. Gre za vrsto dohodka, ki je v Avstriji obdavčen progresivno v skladu z davčno stopnjo posameznega dohodninskega razreda davčnega zavezanca.

Avstrijska davčna zakonodaja pri oddajanju premoženja v najem ne pozna normiranih stroškov, kot smo predstavili za Slovenijo. lahko davčno osnovo zmanjšujejo nekatere vrste stroškov vzdrževanja in obnove ter stroški amortizacije. Za namen izračuna smo upoštevali le zakonsko določeno 1,5-odstotno amortizacijo od nabavne vrednosti nepremičnine v višini 150.000 evrov, kar pomeni 2.250 evrov stroškov amortizacije na letni ravni. Uporabljena je predpostavka, da davčni zavezanec prejema vsaj povprečno plačo, kar ga ob upoštevanju uveljavljanja splošne davčne olajšave uvršča v četrti dohodninski razred z 40 odstotno davčno stopnjo.

Tabela 6: Obdavčitev dohodka iz oddajanja premoženja v najem v letu 2024 v Avstriji

Vir: Lastni izračun, 2025.

Kot je razvidno iz tabele 4, bi davčni zavezanec ob predpostavki dohodka v višini 477 evrov na mesec, iz naslova oddajanja premoženja v najem, dosegel letni bruto dohodek v višini 5.718 evrov, od katerega so mu bili priznani stroški amortizacije v višini 2.250 evrov (1,5 % od nabavne vrednosti nepremičnine) in obračunana dohodnina v višini 1.387 evrov (40 % od davčne osnove).

Izračun pokaže, da davčni zavezanci v Avstriji iz naslova dohodka oddajanja premoženja v najem, kjer velja progresivna davčna stopnja, plačujejo za 7,8 odstotka (1.422 evrov/1.287 evrov) več davka kot zavezanci v Sloveniji. Razlika se pojavi že v primeru zavezancev, ki prejemajo povprečne dohodke iz naslova delovnega razmerja in oddajanja premoženja v najem. Ob predpostavki, da zavezanci z višjimi dohodki razpolagajo z več premoženja, ki ga oddajajo v najem, v praksi to pomeni, da so dohodki iz naslova oddajanja premoženja v najem obdavčeni po višjih davčnih stopnjah, ker spadajo ti zavezanci v višje dohodninske razrede, kar ima pozitiven vpliv na prilive v državni proračun.

4.3 Analiza proporcionalne in progresivne obdavčitve

V tem delu prispevka smo, na podlagi predhodnih izračunov o obdavčitvi dohodka iz oddajanja premoženja v najem in dohodninske zakonodaje, naredili primerjavo med obdavčitvijo najemnin po proporcionalni oz. enaki davčni stopnji in progresivni oz. naraščajoči davčni stopnji, in izračunali vpliv na plačilo dohodnine za leto 2024.

Ker gre med davčnima sistemoma na tem področju za precejšnje razlike, tako pri davčno priznanih stroških kot pri dohodninskih olajšavah, smo pri izračunu za določitev davčne osnove upoštevali določila slovenske dohodninske zakonodaje glede davčno priznanih normiranih stroškov, ki so za leto 2024 znašali 10 odstotkov od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem. Izračuni so narejeni ob predpostavki, da davčni zavezanec ni uveljavljal drugih davčno priznanih stroškov, kot so stroški vzdrževanja premoženja, ki bi zniževali davčno osnovo. Nato smo od davčne osnove izračunali dohodnino, enkrat po proporcionalni davčni stopnji in nato po progresivni davčni stopnji, ter primerjali višine davčne obveznosti med proporcionalnim in progresivnim sistemom obdavčitve dohodkov iz oddajanja premoženja v najem. Prikaz davčne obveznosti po progresivni davčni stopnji in primerjava s proporcionalno davčno stopnjo je narejena po posameznih dohodninskih razredih in davčnih stopnjah, ki so veljale za leto 2024 in v skladu s katerimi bi bili obdavčeni dohodki iz oddajanja premoženja v najem v primeru uporabe progresivne davčne stopnje.

Tabela 7: Primerjava plačila dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem za leto 2024 po proporcionalni in progresivni davčni stopnji

Vir: Lastni izračun, 2025.

Kot je razvidno iz tabele 7, davčni zavezanec za leto 2024, ob predpostavki, da je znašala mesečna najemnina 477 evrov, doseže letni bruto dohodek v višini 5.718 evrov, od katerega so mu kot odbitek priznani normirani stroški v višini 572 evrov oz. 10 % bruto najemnine. Davčna osnova tako znaša 5.146 evrov. Davčni zavezanec bi ob upoštevanju 25-odstotne proporcionalne davčne stopnje, ki velja za leto 2024, plačal dohodnino v višini 1.287 evra in dosegel neto dohodek v višini 4.431 evrov. Davčni zavezanec bi v primeru progresivne davčne stopnje, ki znaša v 1. dohodninskem razredu 16 %, plačal dohodnino v višini 823 evrov, kar je za 463 evrov oz. 36 % manj kot po proporcionalni stopnji obdavčitve, in dosegel neto dohodek v višini 4.895 evrov oz. 10 % več kot po proporcionalni davčni stopnji.

Za prvi dohodninski razred izračun pokaže, da bi davčni zavezanec v primeru progresivne obdavčitve dohodkov iz oddajanja premoženja v najem plačal manj davka kot po zdaj veljavni progresivni davčni stopnji, vendar to velja le za davčno osnovo za dohodke do višine 8.755 evrov, ki so obdavčeni po 16-odstotni davčni stopnji. Ob predpostavki, da večina lastnikov dodatnega premoženja, ki ga oddajajo v najem, prejema še dohodke iz zaposlitve, menimo, da bi bil v primeru progresivne obdavčitve dohodkov iz oddajanja premoženja v najem delež davčnih zavezancev, ki bi spadali v prvi dohodninski razred, minimalen.

Ker je med davčno stopnjo za plačilo dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem, ki za leto 2024 znaša 25 %, in davčno stopnjo za drugi dohodninski razred v višini 26 % razlika samo 1 odstotno točko, so tudi razlike med proporcionalno in progresivno obdavčitvijo dohodka iz oddajanja premoženja v najem v tem razredu minimalne, kar pomeni, da bi davčni zavezanec v primeru progresivne davčne stopnje plačal za 51 evrov oz. 4 % več davka kot po zdaj veljavni proporcionalni stopnji. Kar pa ne velja za druge dohodninske razrede, kjer bi se ob uvedbi progresivne davčne stopnje pri obdavčitvi dohodka iz oddajanja premoženja v najem pojavile velike razlike pri plačilu davka v primerjavi z zdaj veljavno proporcionalno davčno stopnjo, in sicer:

• v 3. dohodninskem razredu, kjer znaša stopnja obdavčitve 33 %, bi davčni zavezanec v primeru progresivne obdavčitve plačal dohodnino v višini 1.698 evra, kar je za 412 evra oz. 32 % več kot po proporcionalni davčni stopnji,
• v 4. dohodninskem razredu, kjer znaša stopnja obdavčitve 39 %, bi davčni zavezanec v primeru progresivne obdavčitve plačal dohodnino v višini 2.007 evra, kar je za 720 evrov oz. 56 % več kot po proporcionalni davčni stopnji,
• v 5. dohodninskem razredu, kjer znaša stopnja obdavčitve 50 %, bi davčni zavezanec v primeru progresivne obdavčitve plačal dohodnino v višini 2.573 evre, kar je za 1.287 evra oz. 100 % več kot po proporcionalni davčni stopnji.

Kot pokažejo izračuni, bi sprememba dohodninske zakonodaje na področju obdavčitve dohodkov iz oddajanja premoženja v najem iz proporcionalne v progresivno davčno stopnjo precej dodatno obremenila davčne zavezance, ki oddajajo premoženje v najem, in občutno povečala prilive v državni proračun iz tega naslova. Seveda ob predpostavki, da se zaradi dviga davčne stopnje ne bi zmanjšalo število nepremičnin, ki se uradno oddajajo v najem, kar pa bo težje zagotoviti. Glede na zadnji predlog obdavčitve nepremičnin bi bile vse nepremičnine v katerih lastnik nima prijavljenega stalnega prebivališča obdavčene z 1,45 % davčno stopnjo, zato nekateri lastniki že razmišljajo o prodaji nepremičnin in nakupu nepremičnin v tujini oziroma o drugih naložbah.

5 ZAKLJUČEK

Glede na opravljeno analizo in primerjalne izračune obdavčitve iz naslova oddajanja premoženja v najem v Sloveniji in Avstriji, lahko povzamemo, da proporcionalna oz. enotna davčna stopnja, v skladu s katero so trenutno v Sloveniji obdavčeni dohodki iz naslova oddajanja premoženja v najem, ne zagotavlja pravičnega in sorazmernega davčnega sistema na področju obdavčitve fizičnih oseb. Pravičnost davčnega sistema se zagotavlja z načelom sposobnosti plačila davkov, ki pomeni plačevanje davkov v skladu z ekonomsko močjo posameznika. Davčni zavezanci z višjimi dohodki oz. večjim premoženjem morajo tudi več prispevati v državno blagajno. Trenutna ureditev na področju obdavčitve dohodkov iz oddajanja premoženja v najem ni v smeri zagotavljanja tega načela. Pobrani davki so v neposredni povezavi z možnostjo države, da prek dohodninskih davčnih olajšav in drugih socialnih transferjev ustrezno poskrbi za življenjski standard vseh državljanov, predvsem tistih z nižjimi dohodki. K temu jo zavezuje 2. člen Ustave Republike Slovenije (URS, 1991), ki pravi, da je Slovenija pravna in socialna država.

Za zagotavljanje socialne varnosti in pravičnosti je eno izmed najpomembnejših orodij države dohodninska zakonodaja, ki je instrument socialne politike države za razporejanje družbenega bogastva in zagotavljanje dostojnega življenja vsem državljanom. Glede na veljavno dohodninsko zakonodajo se pri tem pojavi problem, ker višina splošne dohodninske olajšave ne zagotavlja pokrivanja minimalnih življenjskih stroškov, kar naj bi bil njen osnovni namen. Za leto 202 4 je znašala splošna dohodninska olajšava 5.000 evrov, minimalni življenjski stroški pa so na podlagi javno objavljenih podatkov že v letu 2022 znašali 8.040 evrov. Ob upoštevanju visoke inflacije ocenjujemo, da trenutno znašajo najmanj 10.000 evrov, kar pomeni, da dohodninska olajšava pokriva samo 50 % nujnih stroškov, preostalih 50 % minimalnih stroškov pa je obdavčenih z dohodnino. Iz tega sledi, da država pri izvajanju davčnih in socialnih politik nikakor ne izpolnjuje osnovnega kriterija pokrivanja minimalnih življenjskih stroškov z določitvijo ustrezne višine splošne davčne olajšave. Posledično bi bilo smiselno, da država zopet razmisli o postopnem dvigovanju splošne dohodninske olajšave. Poleg tega bi bila smiselna uvedba dodatnih dohodninskih razredov za še boljšo porazdelitev obdavčitve ali pa uvedba vsaj bolj progresivne dohodninske lestvice z nižjimi stopnjami za nižje dohodkovne razrede. To bi povečalo neto prihodke nizko plačanih delavcev in zmanjšalo dohodkovne razlike ter zmanjšalo davčno obremenitev srednjega sloja, ki nosi velik del davčnega bremena. Torej smiselno se je zgledovati po Avstriji, kjer je začetna stopnja dohodnine nižja kot v Sloveniji, kar olajša položaj nizko plačanih delavcev. Po drugi strani pa je njihov dohodninski sistem temelji na bolj progresivni obdavčitvi, kar pomeni, da višji dohodki dosegajo višje davčne stopnje. Dodatno je smiselno omeniti tudi socialno kapico, ki so jo v Avstriji uvedli pri 167 odstotkih povprečne plače. To pomeni, da posamezniki plačujejo določene socialne prispevke samo do določene višine, medtem ko se za zneske nad tem pragom dodatni prispevki ne obračunavajo (Steiner N., 2024). Posledično se obdavčitev z dohodnino v višjih razredih v Avstriji bistveno zniža, kar preprečuje beg možganov v tujino.

Na podlagi izračunov in simulacij, ki smo jih prikazali in analizirali v tem prispevku na področju obdavčitve oddaje nepremičnin v najem, pa lahko vseeno ugotovimo velike razlike v višini pobranih davkov, ki bi se realizirale v primeru uvedbe sistema progresivne oz. naraščajoče davčne stopnje pri obdavčitvi dohodka iz oddajanja premoženja v najem, kot je to urejeno v avstrijskem davčnem sistemu. Sprememba sistema obdavčitve bi tako imela pozitiven vpliv na davčne prihodke. Po drugi strani pa bi vnovična uvedba progresivne obdavčitve lahko imela negativen učinek v smislu povečanja davčnih utaj, saj lastniki lahko ne bi prijavljali vseh dohodkov od oddaje nepremičnin v najem oziroma bi se lahko odločili celo za prodajo nepremičnin in nakup teh v državah, ki imajo ugodnejšo obdavčitev, ali pa bi svoj denar investirali v druge naložbe. Dodamo naj, da progresivni sistem ni primeren za obdavčitev vseh vrst dohodkov, obdavčenih v skladu z Zakonom o dohodnini (ZDoh-2, 2011), kot so dohodki iz kapitala, ki vključujejo obresti, dividende in dobiček iz kapitala (npr. obdavčitev dobička pri odsvojitvi nepremičnin, vrednostnih papirjev in deležev v gospodarskih družbah). Progresivna obdavčitev teh dohodkov bi lahko povzročila odliv kapitala iz Slovenije in imela negativne posledice na prilive v državni proračun. Glede na trenutni predlog vlade za obdavčitev stanovanjskih nepremičnin je uvedba progresivne obdavčitve dohodkov od oddajanja premoženja v najem malo verjetna, ne glede na to, da bi pozitivno vplivala na davčne prihodke in zagotovila večjo davčno pravičnost. Gre za sistem obdavčitve dohodkov od oddajanja premoženja v najem, ki dobro funkcionira v sosednji državi z višjim življenjskim standardom, kot ga imamo v Sloveniji in prispeva v proračun dodatne davčne prihodke, kar omogoča državi izvajanje ustreznih socialnih politik in dodeljevanje davčnih olajšav, ki dejansko pokrivajo minimalne življenjske stroške, kar je tudi njihov osnovni namen. Ne smemo pa tudi pozabiti, da Avstrija pozna tudi sistem socialne kapice, kar pomeni, da so premožnejši (ki imajo najbrž tudi več nepremičnin) nižje obdavčeni. Poleg tega pa vsi zaposleni prejemajo v Avstriji višjo neto plačo, saj je prispevna stopnja za zaposlene nižja in se giblje blizu 18 %, pri nas pa ta znaša 22,1%. Je pa po drugi strani višja pri delodajalcih, kjer znaša blizu 28%, pri nas pa je le-ta le 16,1%. Torej tudi pri nas bi bilo smiselno prispevke v breme delavcev nekoliko znižati in jih s tem še dodatno razbremeniti. Seveda pa bo denar potrebno nekje vzeti, da bomo lahko izvedli takšne ukrepe.

Smiselna je dobro premišljena uvedba davka na nepremičnine v izogib morebitni neustavnosti in zagotovo tudi uvedba socialne kapice. Vse ostalo zavisi od vzdržnosti proračuna. Vsekakor pa bo potrebno narediti red tudi na področju javne porabe in uvesti ciljno usmerjene socialne transferje.

6 LITERATURA

1. Bundesministerium für Finanzen (2025): Steuern. Steuertarif und Steuerabsetzbeträge. Pridobljeno 18. 3. 2025 s spletne strani: https://www.bmf.gv.at/themen/steuern/arbeitnehmerinnenveranlagung/steuertarif-steuerabsetzbetraege/steuertarif-steuerabsetzbetraege.html
2. Chicago Tribune (2021): A Tax-cut parable. Pridobljeno 18. 3. 2025 s spletne strani: https://www.chicagotribune.com/news/ct-xpm-2001-03-04-0103040041-story.html
3. Einkommensteuergesetz (EStG). (1988 durch 2023). Bundesgesetzblatt Österreich (400/1988 zuletz geändert durch 153/2023). Pridobljeno 13. 10. 2023 s spletne strani: https://www.ris.bka.gv.at/NormDokument.wxe?Abfrage=Bundesnormen&Gesetzesnummer=10004570&Artikel=&Paragraf=1&Anlage=&Uebergangsrecht=
4. GOV.SI (2025): Novice. Minimalna plača za delo, opravljeno po 1. januarju 2024. Pridobljeno 2. 3. 2025 s spletne strani: https://data.si/blog/minimalen-regres-2024/
5. GOV.SI (2025): Novice. Vlada potrdila predlog izhodišč za obdavčitev premoženja in razbremenitev dela. Pridobljeno 28. 2. 2025 s spletne strani: https://www.gov.si/novice/2024-12-23-vlada-potrdila-predlog-izhodisc-za-obdavcitev-premozenja-in-razbremenitev-dela/
6. Investopedia (2024): Economy. Standard of Living Definition, How to Measure, Example. Pridobljeno 18. 3. 2025 s spletne strani: https://www.investopedia.com/terms/s/standard-of-living.asp
7. Klun, A., in Stanimirović, T. (2022): Davčni sistemi. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za upravo.
8. Kobal, A. (2004): Dohodnina po novem. Maribor: Davčno-finančni raziskovalni inštitut.
9. Pravilnik o določitvi usklajenih zneskov in olajšav, enačbe za določitev olajšave in lestvice za odmero dohodnine za leto 2022. (2022). Uradni list Republike Slovenije (41/22). Ljubljana.
10. Statistik Austria (2025): Statistiken. WohnkostenQ42023. Pridobljeno 4. 2. 2025 s spletne strani: https://www.statistik.at/suche?tx_solr%5Bq%5D=wohnkosten
11. Steiner, N. (2024). Zakaj je – ob isti bruto plači – neto plača na Hrvaškem in v Avstriji višja? Pridobljeno 15. 3. 2025 na https://www.24ur.com/novice/dejstva/zakaj-je-ob-isti-bruto-placi-neto-placa-na-hrvaskem-in-v-avstriji-visja.html
12. SURS (2025): Plače in stroški dela. Povprečna mesečna bruto plača. Pridobljeno 2. 3. 2025 s spletne strani: https://www.stat.si/statweb/Field/Index/15
13. Stepstone (2025): Durchschnittsgehalt in Österreich. Stepstone Gaehaltsreport. Pridobljeno 2. 3. 2025 s spletne strani: https://www.stepstone.at/e-recruiting/blog/durchschnittsgehalt-oesterreich-stepstone-gehaltsreport/#h-aktuelles-durchschnittsgehalt-in-osterreich 
14. SV (2025): Aktuelle Werte. Beitragsrechtliche. Pridobljeno 2. 3. 2025 s spletne strani: https://www.sozialversicherung.at/cdscontent/?contentid=10007.821588&portal=svportal 
15. Ustava Republike Slovenije (URS). (1991, 1997, 2000, 2003, 2004, 2006, 2013, 2016, 2021), 2022). Uradni list Republike Slovenije (33/91-I, 42/97 – UZS68, 66/00 – UZ80, 24/03 – UZ3a, 47, 68, 69/04 – UZ14, 69/04 – UZ43, 69/04 – UZ50, 68/06 – UZ121,140,143, 47/13 – UZ148, 47/13 – UZ90,97,99, 75/16 – UZ70a in 92/21 – UZ62a). Ljubljana.
16. Zakon o dohodnini (ZDoh-2). (2011, 2012, 2013, 2014, 2015, 2016, 2017, 2019, 2022). Uradni list Republike Slovenije (13/11, 9/12 – odl. US, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 52/13 – odl. US, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14, 23/15, 55/15, 63/16, 69/17, 21/19, 28/19, 66/19, 39/22, 132/22 – odl. US in 158/22). Ljubljana.

O avtorjih:

• Davorin Temlin, mag. fin. in. rač., od leta 2006 zaposlen v revizijski hiši AUDIT & CO d.o.o. na delovnem mestu revizor asistent, trenutno vključen v izobraževanje za pridobitev strokovnih znanj za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja. V obdobju 2002-2006 zaposlen v družbi ABC Pomurka – International d.d. na delovnem mestu komercialni referent za področje maloprodaje.
• Dr. Darja Gregorčič Bernik, doktorica znanosti s področja varstvoslovja in docentka za področje poslovnih financ in davkov na Visoki šoli za računovodstvo in finance v Ljubljani, je soavtorica tega prispevka in mentorica vodilnemu avtorju pri magistrskem delu na navedeno tematiko. Je davčna svetovalka Zbornice davčnih svetovalcev Slovenije (ZDSS) ter od marca 2022 dalje odgovorna urednica revije Davčno-finančna praksa, ki izhaja v okviru ZDSS. Ima več kot 25 let delovnih izkušenj na davčnem in računovodskem področju, ki si jih je nabrala z vodenjem davčnega svetovanja v multinacionalnih svetovalnih skupinah (IB Grant Thornton Consulting, PricewaterhouseCoopers d.o.o.) in v večjih družbah v Sloveniji (primeroma v Spar Slovenija d. o. o., kot vodja računovodstva, Papirnica Vevče d. o. o., kot asistentka uprave za finance in računovodstvo, Harvey Norman Trading d. o. o., kot vodja računovodstva in financ). Trenutno je zaposlena kot vodja financ in računovodstva v proizvodnem podjetju SEP d. o. o. iz Mokronoga, ki je del širše koncernske skupine Plasta.