TFL Vsebine / TFLGlasnik

V Sloveniji je na načelni ravni zagotovljena pravica do enakega obravnavanja kot temeljna, ustavno priznana človekova pravica. Prepoved diskriminacije velja tudi za osebe z invalidnostjo in je v skladu s Konvencijo o pravicah oseb z invalidnostjo (MKPI), katere pogodbenica je Slovenija, ki je tako zavezana osebam z invalidnostjozagotoviti tudi pravico do sodelovanja v političnem in javnem življenju, vključno z aktivno in pasivno volilno pravico.

Ker Zakon o volitvah v Državni zbor v 7. členu omogoča odvzem volilne pravice tem osebam, čeprav je v skladu z Ustavo Republike Slovenije volilna pravica splošna in enaka za vse, je sodišče več tisoč osebam z intelektualno invalidnostjo [1] odvzelo volilno pravico.

Odvzem volilne pravice zaradi invalidnosti je v nasprotju z določbami MKPI o enakem obravnavanju oseb z invalidnostjo. Odbor za pravice oseb z invalidnostjo, ki nadzoruje implementacijo MKPI, je že leta 2018 v poročilu o Sloveniji priporočil, naj osebam z invalidnostjo zagotovi volilno pravico, saj v skladu z MKPI te pravice države pogodbenice ne smejo omejevati. Zagovornik načela enakosti opozarja, da veljavna ureditev odvzemov volilne pravice nasprotuje prepovedi neposredne diskriminacije zaradi invalidnosti in je vladi priporočil, da uresniči vsa priporočila, ki jih je Odbor za pravice oseb z invalidnostjo leta 2018 izdal Sloveniji, tudi glede odvzema volilne pravice.

Na drugi strani je Evropsko sodišče za človekove pravice (EKČP) večkrat menilo, da predstavlja zahteva, da lahko pri javnih zadevah sodelujejo samo državljani, ki so sposobni razumeti posledice svojih dejanj in sprejemati zavestne odločitve, legitimen cilj, ki mu nacionalna sodišča lahko sledijo. [2] Varuh človekovih pravic v zvezi s to problematiko opozarja na različna stališča v mednarodnem prostoru ter se sklicuje na sodbe EKČP in mnenje Odbora za človekove pravice, po katerem so omejitve volilne pravice mogoče, in je mentalna nezmožnost lahko podlaga za omejitev te pravice.

Kljub nekaterim stališčem, ki zagovarjajo nasprotno, je treba upoštevati dejstvo, da je Slovenija k spoštovanju pravice oseb z intelektualno invalidnostjo zavezana na podlagi mednarodnopravnih standardov, določenih v MKPI. Slednji učinkujejo od uveljavitve zakona o ratifikaciji te konvencije v letu 2008 samostojno in neodvisno od pravil EKČP ali prava EU. Države pogodbenice MKPI so zavezane k doseganju teh standardov in ne zgolj nižje ravni pravnega varstva, ki temelji na mednarodnih pogodbah, nastalih pred MKPI. Takšno mnenje zastopajo številni pomembni deležniki s področja mednarodnega varstva človekovih pravic – Agencija EU za temeljne pravice, ki je del okvirnega specializiranega mehanizma za nadzor nad izvajanjem MKPI, odvzeme volilne pravice v svojih letnih poročilih uvršča med glavne izzive v EU in se zavzema za uresničitev volilne pravice oseb z invalidnostjo. [3] Za zagotovitev polnega uresničevanja volilne pravice vsem osebam z invalidnostjo so se izrekli nekateri ključni organi Sveta Evrope (SE). Svet ministrov SE je v priporočilu CM/Rec(2011)14 o sodelovanju oseb z invalidnostmi v političnem in javnem življenju navedel, da imajo vse osebe z invalidnostmi pravico voliti na enaki podlagi kot drugi državljani, zato jim te pravice ne sme odvzeti noben zakon, ki omejuje njihovo poslovno sposobnost, s katero koli sodno ali drugo odločbo. Parlamentarna skupščina SE je o tem, da je treba vsem osebam z invalidnostjo zagotoviti polno uresničevanje volilne pravice, sprejela posebno Resolucijo 2155[4]. Odvzeme volilne pravice zaradi invalidnosti je kot nedopustne opredelila tudi Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi. [5]

MKPI Sloveniji kot državi pogodbenici nalaga, da to konvencijo izvršuje v skladu s splošnim načelom mednarodnega prava pacta sunt servanda, po katerem mora država v dobri veri izvrševati obveznosti iz mednarodne pogodbe, ki jo je ratificirala. Ne glede na obstoj stališč, ki nasprotujejo odpravi omejitve volilne pravice za osebe z intelektualno invalidnostjo, [6] prevladujejo stališča, da spoštovanje pravice oseb z invalidnostjo do sodelovanja v političnem življenju pomeni, da bi bilo to možnost nujno treba odpraviti in s tem preprečiti diskriminacijo teh oseb. O tem navsezadnje priča tudi dejstvo, da volilno pravico brez možnosti odvzema pozna veliko članic EU: Avstrija, Italija, Hrvaška, Nemčija, Španija, Slovaška, Francija, Švedska, Finska, Irska, Nizozemska in Latvija. Ne pa (še) Slovenija.