TFL Vsebine / TFLGlasnik

1. UVOD

V Sloveniji se je v zadnjih letih zmanjšalo število revizijskih podjetij in pooblaščenih revizorjev ¹ (ANR, 2022). Na splošno velja, da veliko izvajalcev revidiranja (v nadaljevanju tudi: revizorjev) ² zapusti poklic, za mlajše osebe pa delo v reviziji ni dovolj zanimivo oziroma privlačno. ³ Hkrati ugotavljamo, da se je v zadnjih letih povečalo število podjetij, ki morajo imeti opravljeno obvezno revizijo glede na 57. člen Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), ⁴ pa tudi število srednjih in velikih podjetij ⁵ (SURS, 2023a) ter subjektov javnega interesa ⁶ (ANR, 2024). Obstaja in povečuje se potreba po zaposlitvi več izvajalcev revidiranja. Da bi pritegnila nove zaposlene, morajo revizijska podjetja nekaj ponuditi. Eden od načinov je ustvarjanje prijetnega delovnega okolja, ki lahko ugodno (pozitivno) ali neugodno (negativno) vpliva na počutje zaposlenih izvajalcev revidiranja, to pa tudi na njihovo ravnanje pri revidiranju (Schmidt & Wilkins, 2018).

Negativni dejavniki, ki neugodno vplivajo na delovno okolje revizorja, so lahko delovna obremenitev, časovne zahteve izvajalcev revidiranja, (pre)dolg delovni čas, visoka fluktuacija zaposlenih, pritisk drugih zaposlenih, pritisk (grožnje), ki jih nad izvajalci revidiranja izvajajo v revidiranih podjetjih, in tako dalje. Zaradi teh dejavnikov lahko delo izvajalcev revidiranja postane stresno, kar negativno vpliva na produktivnost revizorja in uspešnost njegovega dela (Schmidt & Wilkins, 2018). Kakovostno opravljena revizija zagotavlja, da so pomembno napačne navedbe v računovodskih izkazih revidiranega podjetja prepoznane in da se o njih poroča (MSR 300, točka A.10; ⁷ povzeto po Annelin & Svanström, 2022). Negativni (neugodni) vplivi delovnega okolja lahko privedejo do tega, da revizorji zapustijo poklic, še preden napredujejo ali pridobijo licenco ⁸ (Annelin & Svanström, 2022). Če preveč izvajalcev revidiranja zapusti poklic, lahko to povzroči zmanjšanje strokovnega znanja v revizijskih skupinah in predstavlja potencialno grožnjo kakovosti revidiranja (Gertsson, Sylvander, Broberg & Friberg, 2017). Zato si revizijska podjetja prizadevajo odpraviti neugodne vplive v delovnem okolju in povečati ugodne dejavnike.

Revizijska podjetja morajo krepiti pozitivne dejavnike delovnega okolja tudi zato, da bi se zmanjšali ali celo nevtralizirali negativni (neugodni) dejavniki delovnega okolja v revizijskem podjetju. Nekateri pozitivni dejavniki so: fleksibilno delo, ⁹ uravnovešenost službenega in zasebnega življenja (angl. work-life balance), možnosti za napredovanje, dodatno izobraževanje (Khavis & Krishnan, 2020). Z izboljšanjem delovnega okolja lahko podjetja povečajo zadovoljstvo revizorjev pri delu in njihovo zavezanost podjetju, v katerem so zaposleni. Zavezanost organizaciji kaže na to, koliko se revizor prepozna v ciljih organizacije ter želi obdržati svoje delovno mesto v njej. Zadovoljstvo pri delu pozitivno vpliva na produktivnost in uspešnost revizorja (Pitaloka & Paramita, 2014). Delovno okolje, v katerem zaposleni opravljajo optimalno in varno delo v povezavi z visoko motivacijo za delo, pozitivno vpliva na uspešnost organizacije in o posledično na doseganje njenih ciljev (Suifan, 2019).

Namen prispevka je predstaviti raziskave (članke) na temo vpliva delovnega okolja na revizorje, proučiti dejavnike, ki negativno in pozitivno vplivajo na delovno okolje v revizijskem podjetju, posredno pa na kakovost revidiranja, vključno s proučitvijo dejavnikov, ki potencialno povečujejo zadovoljstvo revizorja pri delu. Prispevek temelji na pregledani literaturi, ki je ustrezna podlaga za opredelitev dejavnikov delovnega okolja revizorjev predvsem v velikih štirih revizijskih podjetjih (angl. Big 4 audit firms). Kljub temu je treba omeniti nekaj omejitev, na primer pomanjkanje raziskav za slovenska revizijska podjetja. Pri pisanju prispevka smo se omejili na literaturo v angleščini. Ta vključuje različne države, za Slovenijo pa nismo našli ustreznih virov, ki bi obravnavali temo iz prispevka, in nismo izvedli raziskave v slovenskih revizijskih podjetjih. Omejitev raziskave je tudi zunanji pogled izvajalcev raziskave, ki nista del osebja revizijskega podjetja ali vključena v vodenje revizijskega podjetja.

V drugem poglavju prispevka so na kratko opredeljene nekatere karakteristike delovnega okolja v revizijskem podjetju. V tretjem poglavju pa so predstavljeni dejavniki delovnega okolja, ki lahko vplivajo na ravnanje izvajalcev revidiranja. Prispevek se zaključi s sklepno mislijo v zvezi z vplivom delovnega okolja na ravnanje izvajalcev revidiranja.

2. DELOVNO OKOLJE IZVAJALCEV REVIDIRANJA

Revizijski poklic se opira na hierarhično strukturo, ki običajno vključuje začetnike oziroma asistente, menedžerje, pooblaščene revizorje in partnerje v revizijskih podjetjih (AICPA, 2023; Westermann, Bedard & Earley, 2014). Avtorji sicer različno predstavijo hierarhično strukturo revizijskega podjetja, ki jo običajno sestavljajo revizijski partner (angl. audit partner), vodja revizije (angl. audit manager), višji revizor (angl. audit senior), drugo revizijsko osebje in strokovnjaki, kot so davčni strokovnjaki (angl. tax specialists) (Udeh, 2015). ¹⁰ Večina dela v reviziji se opravi v revizijskih skupinah (angl. audit team), v katerih sodelujejo strokovnjaki z različnimi znanji. Člani teh skupin si med seboj delijo znanje, kar omogoča, da skupina deluje učinkoviteje kot posamezni revizorji, saj interakcije, podporni sistemi in hierarhični nadzor prispevajo k boljšim rezultatom (Che & Svanström, 2019).

Na vrhu hierarhične strukture revizijske skupine so revizijski partnerji (angl. audit partners). ¹¹ Njihova vloga vključuje načrtovanje revizije, nadzor nad revizijskim procesom, spremljanje procesa revizije, komuniciranje z revidiranimi podjetji in poročanje o ugotovitvah v revizijskem poročilu (Che & Svanström, 2019). Vodje revizij (angl. audit managers, directors) so izkušeni revizorji, ki nadzorujejo delo revizijske skupine, medtem ko asistenti vodje revizije (angl. seniors, assistant audit managers) kljub manj izkušnjam nosijo veliko odgovornost v smislu komunikacije z revidiranimi podjetji in sodelavci ter za izvedbo dejanskega revizijskega dela. Asistenti (angl. audit associates, juniors), ki so na dnu hierarhije, običajno opravljajo rutinska dela, vendar po enem ali dveh letih napredujejo na položaj višjega asistenta. Prehod od asistenta do asistenta vodje revizije je velik korak v smislu odgovornosti, kar mnogi asistenti dojemajo kot izziv (Che & Svanström, 2019).

Revizijsko delo je lahko zelo stresno zaradi časovnih rokov, načrtovanja in razporejanja časa (angl. time budget) ter velike delovne obremenitve. Stres pri revizorjih pogosto izhaja iz omejenih virov in časa, ki je na voljo za izvedbo nalog, ob tem pa se časovni okviri uporabljajo tudi kot orodje za merjenje uspešnosti v revizijskem podjetju. Stres lahko negativno vpliva na sposobnost odločanja in povzroči napake, ki lahko imajo negativne posledice za celoten revizijski proces in rezultat revizije, kar pa vpliva na uporabnike računovodskih poročil (Annelin & Svanström, 2022).

Stres v revizijskih skupinah lahko ločimo na stres med skupinami (angl. interteam stress) in stres znotraj skupine (angl. intrateam stress). Stres med skupinami se nanaša na skupno doživljanje stresa med člani skupine, ki se soočajo z enakimi stresnimi situacijami. Stres znotraj skupine pa je tisti, ki ga posameznik občuti zaradi dinamike in napetosti znotraj svoje skupine. Na primer, revizor lahko občuti stres zaradi revizijske sezone ¹² (angl. busy season, audit season), ko ima veliko rokov hkrati ob istem času v letu, kar je opisano kot stresor znotraj skupine za posameznika, ki sodeluje s skupino. Stresna izkušnja znotraj sodelovanja v skupini, ki se nato deli med člani skupine, na primer konflikti ali nesoglasja glede revizijske odločitve, ki zadeva posel, pa se imenuje stresor med skupinami (Annelin & Svanström, 2022).

Med dejavniki, ki lahko povzročijo skupinski stres, so slabo načrtovanje, spremembe v sestavi skupine, pomanjkanje kompetenc in motivacije. Pomanjkanje motivacije lahko povzroči stres tako na ravni skupine kot tudi posameznika. Annelin in Svanström (2022) sta ugotovila, da je stres v skupinskem okolju pogosto kolektivno doživetje, ki ga lahko občutijo vsi člani skupine. Posameznikovo doživljanje stresa v vlogi se prav tako razlikuje od doživljanja skupine zaradi specifičnih značilnosti, kot je vedenje, ki se razlikujejo med skupinskimi interakcijami in posameznikom. Posamezniki v skupino prinašajo svoja edinstvena znanja, veščine in izkušnje, ki lahko vplivajo na celotno skupino, še posebno če so pod pritiskom zaradi drugih obveznosti ali zasebne življenjske izkušnje. Ta stres se lahko nato prenese na druge člane skupine (Annelin & Svanström, 2022).

Revizorji doživljajo stresne situacije, kadar sodelujejo z drugimi revizorji v revizijski skupini, saj lahko stres revizijske skupine sproži interakcije med skupnim delom pri različnih nalogah v revizijskem procesu (Annelin & Svanström, 2022). Pogostejša komunikacija med vodji in člani skupin lahko zmanjša konflikte in dvoumnosti v odločanju. Deljenje znanja med člani revizijskih skupin ohrani konkurenčno prednost podjetja, saj izboljšuje zaupanje in kakovost revidiranja z boljšim izkoriščanjem strokovnega znanja. Z večjimi sposobnostmi revizijskih skupin se izboljšuje tudi kakovost revidiranja (Zhao, Li & Lu, 2022). Učinkovito delo v dobro organizirani revizijski skupini lahko poveča motivacijo in zadovoljstvo pri delu revizorjev (Griffin, Patterson & West, 2001).

3. DEJAVNIKI DELOVNEGA OKOLJA, KI VPLIVAJO NA RAVNANJE IZVAJALCEV REVIDIRANJA

Delovno okolje lahko zelo vpliva na ravnanje izvajalcev revidiranja pri revidiranju. Vključuje ugodne (pozitivne) in neugodne (negativne) dejavnike, ki vplivajo na kakovost opravljenega revidiranja. Negativni dejavniki v delovnem okolju lahko povzročijo stres med revizorji, kar škodljivo vpliva na njihovo produktivnost in uspešnost (Schmidt & Wilkins, 2018). Zato morajo revizijska podjetja vlagati v izboljšanje pozitivnih vidikov delovnega okolja ter hkrati zmanjševati negativne dejavnike (Khavis & Krishnan, 2020).

Pregledali smo različne študije, ki so se osredotočile na vpliv delovnega okolja na vedenje revizorjev. Nekatere študije izpostavljajo pozitivne dejavnike, druge pa opozarjajo na negativne dejavnike v delovnem okolju.

V nadaljevanju tega poglavja podrobneje analiziramo nekaj dejavnikov delovnega okolja: čezmerno delovno obremenitev, časovne zahteve, možne pritiske na izvajalce revidiranja, možnosti uravnavanja poklicnega dela in zasebnega življenja, napredovanja ter izobraževanje in rast izvajalcev revidiranja.

3.1. Čezmerna delovna obremenitev izvajalcev revidiranja

Revizorji občutijo visoko stopnjo delovnega stresa, ki je posledica časovnih omejitev, pomanjkanja človeških virov, tveganja odgovornosti in podobnih dejavnikov. Stres doseže najvišjo točko v revizijski sezoni. ¹³ Posamezni odzivi revizorjev na delovni stres lahko vplivajo na njihovo telesno in duševno zdravje, kakovost opravljenega dela ter celo na uspešnost celotnega podjetja prek sistema dražljajev in odzivov. Delovni stres, povezan s časovnimi pritiski, lahko zmanjša učinkovitost in kakovost revidiranja (Yan & Xie, 2016). Časovni pritiski pri revizijskih poslih lahko ovirajo pravilno izvajanje revizijskih postopkov in škodijo kakovosti revidiranja. Poleg tega stres zaradi časovnega načrta povečuje zaznan pritisk na revizorje, kar negativno vpliva na kakovost revidiranja na ravni celotnega revizijskega podjetja. Pri reviziji je stres med revizorji predvsem posledica konflikta med omejenimi revizijskimi viri in veliko delovno obremenitvijo v omejenem časovnem okviru (Yan & Xie, 2016).

Ko ni dovolj članov skupine, da bi pokrili vse revizijske naloge, morajo obstoječi člani na poslu revizije delati več ur, hkrati pa morda zaključevati še prejšnje revizije drugih podjetij in opravljati dodatna administrativna dela. Take okoliščine pogosto povzročijo večjo delovno obremenitev nekaterih revizijskih skupin ob koncu revizijske sezone (Christensen, Newton & Wilkins, 2021). Preživljanje dolgih ur na delovnem mestu poveča verjetnost izgorelosti zaposlenih, izgorelost pa se lahko poslabša pri skupinskem delu, saj lahko utrujenost in frustracija ene osebe povečata te občutke pri drugih članih skupine. Ker izgorelost vpliva na delovno uspešnost, je mogoče pričakovati, da bo kakovost revidiranja slabša, če bodo skupine sestavljene iz revizorjev z večjimi delovnimi obremenitvami. V skupinskem okolju lahko občutek preobremenjenosti enega člana povzroči podobne občutke pri drugih članih skupine zaradi učinka širitve okužbe (angl. contagion effect) (Christensen, Newton & Wilkins, 2021). Avtorji Christensen, Newton in Wilkins (2021) ugotavljajo, da se znaki izgorelosti začnejo pojavljati, ko delovna obremenitev preseže 55 ur tedensko, kar kaže na to, da mlajši revizorji težje obvladujejo večje delovne obremenitve v primerjavi z vodji in partnerji. ¹⁴ Revizijske skupine, ki so preobremenjene, zagotavljajo revizije nižje kakovosti, kar potrjuje pomisleke regulatorjev in uporabnikov računovodskih izkazov (Christensen, Newton & Wilkins, 2021).

Stres, povezan z delovno obremenitvijo, se nanaša na obremenitve, ki nastanejo zaradi prevelike količine revizijskega dela, ki ga ni mogoče obvladati z razpoložljivimi viri. Tak stres lahko zmanjša kognitivno sposobnost revizorjev za pravilno izvajanje revizijskih postopkov in poveča revizijsko tveganje ¹⁵. Posledično lahko revizorji pod vplivom stresa sprejmejo pojasnila revidiranih podjetij kot revizijske dokaze brez ustrezne kritične presoje, to pa ogroža kakovost revizijskega dela (Suhardianto & Leung, 2020).

Revizorji se soočajo s časovnim pritiskom, saj morajo v določenem roku zaključiti revizijske naloge in izdati revizijsko poročilo. V večjem revidiranem podjetju je revizijski proces običajno kompleksnejši, kar pomeni, da se delovna obremenitev revizorjev poveča in ti potrebujejo več časa za dokončanje revizije. V takih primerih je časovni pritisk še očitnejši. Da bi lahko zagotovili ustrezno izvedbo revizijskih postopkov za vsako podjetje, morajo revizorji pogosto skrajšati načrtovani čas za posamezno nalogo ali zmanjšati obseg revizijskih postopkov. To pa neposredno vpliva na zanesljivost in ustreznost pridobljenih revizijskih dokazov ter na uspešnost revizijskega procesa (Yan & Xie, 2016).

Izvajalci revidiranja, ki doživljajo močan časovni pritisk in nosijo visokointenzivno delovno obremenitev, ki presega njihove zmogljivosti v daljšem obdobju, bodo trpeli zaradi izgorelosti na delovnem mestu. Višja ko je delovna obremenitev, večja je verjetnost za pojav izgorelosti (Yan & Xie, 2016). Revizorjeva izgorelost pri delu povzroči čustveno izčrpanost, izjemno utrujenost ali celo depersonalizacijo (angl. depersonalization)¹⁶. Morebitne posledice takih pojavov vključujejo zmanjšano poklicno nezaupljivost in revizijsko učinkovitost, kot je sprejemanje vprašljivih dokazov, manj preračunavanja ali ponovnega izvajanja postopkov, ki so zamudni in delovno intenzivni, in zmanjšanje potrebnih analiz, ki otežujejo prepoznavanje nedoslednih nihanj med informacijami revidiranega podjetja in njegove industrije ali nepravilnosti med dejanskimi in pričakovanimi podatki. Take razmere otežujejo odkrivanje neskladij v informacijah podjetja in nepravilnosti v računovodskih izkazih, kar povečuje tveganje za manj kakovostno revidiranje (Yan & Xie, 2016).

Učinek stresa zaradi delovne obremenitve je lahko odvisen od revizorjeve sposobnosti za obvladovanje takega stresa (Yan & Xie, 2016). Eden od načinov za zmanjšanje stresa je povečanje virov, namenjenih reviziji, čeprav je ta pristop omejen z razpoložljivostjo virov v revizijski sezoni. Avtorja Suhardianto in Leung (2020) ugotavljata, da je stres zaradi delovne obremenitve manj izrazit v velikih štirih revizijskih podjetjih (angl. Big 4 audit firms) ¹⁷. Revizorji, zaposleni v teh podjetjih, se sicer bolj zavedajo stresa, vendar imajo tudi več podpore in spodbud, kar pripomore k lažjemu obvladovanju delovnega stresa; hkrati pa visoka pričakovanja, povezana z varovanjem ugleda velikih revizijskih podjetij, ter stroge zahteve in omejitve, lahko povečajo občutek stresa in pritisk na revizorje (Yan & Xie, 2016).

Revizorji z različnimi delovnimi izkušnjami, ki so podpisniki revizijskih poročil (tj. ključni revizijski partnerji), se na delovni stres odzivajo različno. Pri začetnih revizijah novih revidiranih podjetij, s katerimi revizor sodeluje, konflikt med delovnimi zahtevami in nadzorom nad delom negativno vpliva na učinkovitost in kakovost revidiranja, kar je posledica nepoznavanja poslovnih značilnosti, računovodskih metod in informacij v zvezi s panogo revidiranega podjetja. Uspešnost revizij je v veliki meri odvisna od revizijskega podjetja, zato mehanizmi, ki jih to podjetje vzpostavi za omejevanje vedenja svojih revizorjev, lahko pomembno vplivajo na dojemanje stresa pri delu in njihove odzive nanj (Yan & Xie, 2016).

Revizijsko delo ima izrazito značilnost, usmerjeno v ljudi, kar pomeni, da se zaznavanje delovnega stresa in odzivi nanj med revizorji lahko zelo razlikujejo. Posamezniki imajo različne sposobnosti obvladovanja enake stopnje stresa. Različni revizorji sprejmejo različne strategije obvladovanja z različnimi stopnjami učinkovitosti, kar sčasoma povzroči stres pri delu, ki ima različne učinke na kakovost revidiranja (Yan & Xie, 2016).

3.2. Časovne zahteve izvajalcev revidiranja

Da bi revizorji kljub omejenim virom ¹⁸ uspešno opravili svoje delo, si ustvarijo časovni načrt (časovnico), ki jim pomaga organizirati čas. V časovnem načrtu je določeno, kako bodo razporedili ure, namenjene celotnemu revizijskemu postopku. Hkrati pa časovne omejitve predstavljajo načrt za zaključek vsake aktivnosti revizijskega dela v določenem roku. Zato je časovni načrt ključnega pomena za načrtovanje in nadzor revizijskih nalog. Vendarle lahko tesni časovni roki omejujejo prizadevanje revizorjev za zagotavljanje visoke kakovosti revidiranja (Prasetya, Purwana & Saparuddin, 2023). Poleg tega je glavni vzrok za omejene časovne načrte revizije večja konkurenca na revizijskem trgu - zaradi povečanja učinkovitosti in nadzora nad stroški. Ta pristop lahko negativno vpliva na revizijsko prakso, zlasti na kakovost revidiranja. Negativni učinki vključujejo prezgodnje zaključevanje revizijskih postopkov, občutek neuspeha pri delu, izgorelost, nezadovoljstvo z delom in posledično fluktuacijo zaposlenih. Po drugi strani lahko pozitivni učinki vključujejo večjo osredotočenost na ključne naloge, zmanjšanje nepomembnih informacij, večjo motivacijo za izboljšanje delovne učinkovitosti in povečano zadovoljstvo pri delu (Prasetya, Purwana & Saparuddin, 2023).

Časovni načrt revizije je zelo koristen za načrtovanje, dodeljevanje osebja, ocenjevanje revizij, določanje honorarja za revizijo in racionalizacijo izvajanja vsake stopnje revizije. Vendar lahko časovno omejeni načrti revizije povzročijo pritisk na revizorje, da jih upoštevajo. Ko se soočajo s strožjim časovnim načrtom, se lahko revizorji odzovejo na dva načina: bodisi se bolj posvetijo delu, učinkoviteje upravljajo čas in uporabljajo boljše revizijske tehnike bodisi opravijo površen pregled dokumentov, sprejemajo šibke razlage podjetij, ki jih revidirajo, in izdajo poročila, ne da bi izvedli vse potrebne revizijske postopke (Prasetya, Purwana & Saparuddin, 2023).

Kakovost rezultatov v reviziji je razvidna iz tega, v kolikšni meri je revizor zagotovil točnost informacij. Kakovostno revidiranje pomeni, da revizor uspešno zazna morebitne nepravilnosti in o njih poroča neodvisno. Na kakovost revidiranja vplivata tudi ustreznost načrta in čas, ki je na voljo za izvedbo revizije. Če je načrt pripravljen neustrezno in časa ni dovolj, to vodi do manj kakovostnih rezultatov (Prasetya, Purwana & Saparuddin, 2023).

Stres, ki ga povzročajo tesni časovni načrti pri revizijskem delu, lahko zmanjšuje učinkovitost in kakovost revidiranja. Ta stres dodatno povečuje občutek pritiska pri revizorjih. Časovni pritisk je še posebej izrazit pri večjih podjetjih, ki jih revidirajo, saj je pri tem večja tudi delovna obremenitev revizorja. Yan in Xie (2016) poročata, da odgovorni revizorji v povprečju podpišejo revizijska poročila za več kot štiri podjetja, kar pomeni, da se soočajo s stresom zaradi časovnih načrtov. Zato morajo svoje delovne ure razumno razporediti glede na specifične lastnosti vsakega revidiranega podjetja (Yan & Xie, 2016).

Ko revizor opravi več poslov v revizijski sezoni, še posebno če gre za zahtevnejše in kompleksne projekte, se povečuje intenzivnost njegovega dela. Zaradi te večje delovne intenzivnosti revizorji pogosto podaljšujejo delovni čas, včasih tudi po več mesecev zaporedoma, kar pa lahko negativno vpliva na učinkovitost in uspešnost revizij. Med možnimi negativnimi posledicami sta tudi neupravičeno skrajševanje časa, namenjenega posameznim revizijskim nalogam, in ponavljajoče se izvajanje enakih revizijskih postopkov (Yan & Xie, 2016).

Upoštevanje rokov lahko povzroči pomanjkanje ravnovesja med delovnim in zasebnim življenjem revizorjev. V revizijski sezoni pogosto podaljšujejo svoj delovni čas na račun zasebnega življenja. Ko se soočajo z roki, lahko njihovi nadrejeni zahtevajo, da revizijske postopke opravijo hitreje (Nehme, Michael & Haslamnehme, 2021).

Revizijski pripravniki oziroma asistenti zaznavajo večji časovni pritisk, kadar pri določanju časovnice sodelujejo nadrejeni, medtem ko nadrejeni menijo, da je časovni pritisk na revizorje nižjih ravni manjši, če so ti vključeni v načrtovanje časovnice in določanje rokov. Obstaja negativna povezava med zaznavanjem časovnega pritiska pri pripravnikih in stopnjo vključenosti nadrejenih revizorjev v pripravo revizijskega načrta. Pripravniki so bolj nagnjeni k zaznavanju časovnega pritiska, če nadrejeni ne sodelujejo pri načrtovanju delovnih nalog, saj se lahko počutijo, kot da so bili roki in načrti določeni brez njihovega prispevka (Nehme, Michael & Haslamnehme, 2021).

Študija, ki sta jo izvedla Sweeney in Summers (2002) v ZDA novembra in decembra 2001, je pokazala, da pred revizijsko sezono izgorelost revizorjev ni neposredno vplivala na število opravljenih ur, čeprav je bil povprečen tedenski delovni čas 49 ur. ¹⁹ V revizijski sezoni pa so revizorji delali povprečno 63 ur na teden. V nasprotju z obdobjem pred revizijsko sezono sta avtorja opazila neposredno povezavo med delovno obremenitvijo in izgorelostjo. Po upoštevanju delovne obremenitve pred sezono sta ugotovila, da so dodatne delovne ure v revizijski sezoni povzročile povečanje izgorelosti na skrb vzbujajoče visoke ravni. Do konca revizijske sezone so revizorji občutili večjo čustveno izčrpanost in v svojem pristopu do dela postali bolj odtujeni (Sweeney & Summers, 2002).

Postopna delovna obremenitev ima lahko resne negativne posledice, kot so slabši odnosi na delovnem mestu, manjša uspešnost in večja fluktuacija zaposlenih. Izgorelost je bila povezana z negativnim odnosom do revidiranih podjetij, sodelavcev, dela in organizacije, kar vključuje zmanjšano zadovoljstvo in zavezanost. Za podjetje pa se vpliv izgorelih delavcev pogosto kaže v večji odsotnosti, fluktuaciji ter znatnem poslabšanju morale in delovne uspešnosti (Sweeney & Summers, 2002). Revizijska sezona lahko deluje kot način za prepoznavanje zaposlenih, ki so sposobni učinkovito delati v najtežjih okoliščinah. Z ekonomskega vidika se nesorazmerno velik delež opravljenih ur v revizijskih podjetjih ustvari prav v revizijski sezoni. V tem obdobju so ključni dejavniki stresa časovni pritisk, prekrivanje nalog in nadure (Sweeney & Summers, 2002).

3.3. Pritiski revidiranih podjetij na izvajalce revidiranja

Neodvisnost je za revizorja eno od ključnih etičnih načel. Ohranjanje neodvisnosti mu omogoča, da opravi kakovostno revidiranje. Fadilah in Fitriany (2021) navajata, da revizorji opustijo revidiranje podjetij z velikim tveganjem, kot je npr. zaradi tveganosti naknadnega začetka sodnih postopkov. Po njunih ugotovitvah so lahko takšni odstopi, ²⁰ ki se navadno zgodijo sredi revizijskega procesa, opozorilni znaki potencialno problematične situacije in revizorjeve ocene »skrith tveganj« za podjetje, ki presegajo očitna tveganja. Po drugi strani pa je obstoj vplivnih revidiranih podjetij lahko potencialna grožnja neodvisnosti revizorja. Vplivno revidirano podjetje je podjetje, ki pomembno vpliva na gospodarsko okolje in industrijo (Fadilah & Fitriany, 2021).

Avtorji Adams, Krishnan in Krishnan (2021) so ugotovili pozitivno povezavo med vplivom revidiranega podjetja in odstopom revizorja, kadar je podjetje izpostavljeno velikemu tveganju sodnih sporov. Vplivna podjetja so lahko velika, s številnimi poslovalnicami (enotami, pisarnami) po državi, ali majhna, z eno samo poslovalnico. Pozitivna povezava med vplivom revidiranega podjetja in odstopom revizorja velja za velika štiri revizijska podjetja. Povezava med vplivom revidiranega podjetja in odstopom revizorja bi bila močnejša v okoljih, kjer revizorji nimajo ustreznih mehanizmov za preprečevanje nevarnosti (tveganj) za neodvisnost. Zato je večja verjetnost, da bodo revizorji, ki niso del velikih štirih revizijskih podjetij, odstopili od tveganih podjetij, ki so vplivna v njihovih portfeljih. Ohranitev revidiranega podjetja, ki predstavlja nevarnost za neodvisnost, bi lahko povzročila izgubo ugleda revizijskega podjetja in možen regulativni nadzor (Adams, Krishnan & Krishnan, 2021).

Negativni vpliv, ki izhaja iz razmerja med revizorji in revidiranimi podjetji, je mogoče preprečiti z menjavo revizorjev (angl. auditor rotation). Avtorja Fadilah in Fitriany (2021) navajata, da lahko menjava revizorja ²¹ zmanjša vpliv pomembne stranke za revizijsko podjetje. Revizijska podjetja bi morala redno menjavati revizorje, da bi ohranila visoko raven neodvisnosti in kakovosti revizijskega dela. Dolgotrajni odnosi med revizorjem in revidiranim podjetjem lahko zmanjšajo revizorjevo objektivnost, kar lahko pripelje do tega, da ne odkrije morebitnih poskusov prirejanja poslovnega izida (angl. earnings management) ²² (Fadilah in Fitriany, 2021). V nasprotju z nekaterimi drugimi raziskavami pa študija teh dveh avtorjev (Fadilah in Fitriany, 2021) ugotavlja, da ni bistvene razlike v vplivu pomembnosti revidiranega podjetja na kakovost revidiranja pred odpravo pravil o menjavi revizorjev in po njej.

Kontinuiteta članov revizijske skupine iz leta v leto neposredno vpliva na količino znanja, ki je specifično za revidirano podjetje in določeno nalogo, kar pa je povezano s kakovostjo izvedenega revidiranja (Christensen, Newton & Wilkins, 2021). Tudi če se člani skupine ne ukvarjajo vedno z istimi nalogami, njihove predhodne izkušnje z revidiranim podjetjem in panogo prispevajo k boljši učinkovitosti, olajšajo kakovostnejše preglede in na splošno povečujejo uspešnost ter učinkovitost skupine s produktivnejšimi posvetovanji. Večja kontinuiteta pri sestavi skupine je povezana z višjo kakovostjo revidiranja, saj zmanjšuje skupni čas, potreben za izvedbo revizije, in obenem povečuje dohodke revizijskega podjetja od tega posla (Christensen, Newton & Wilkins, 2021).

Revizorji lahko dlje časa delajo pri istem revidiranem podjetju, pogosto celo vsak dan in vsako leto. Za učinkovito in uspešno revizijo morajo revizorji razumeti poslovni, računovodski in informacijski sistem revidiranega podjetja ter poznati njegovo ključno osebje. Prav tako lahko revizorji revidirano podjetje vidijo kot potencialnega prihodnjega delodajalca (Bamber & Iyer, 2005). Iz teh razlogov je verjetno, da se bodo revizorji poistovetili s svojimi revidiranimi podjetji (angl. client identification). S časom, ki ga revizorji preživijo pri revidiranem podjetju, se ta povezanost le še povečuje. Revizorji lahko s svojo strokovno usposobljenostjo uravnavajo to poistovetenje, tako da ne ogroža njihove profesionalnosti in objektivnosti. Vendar pa lahko premočno poistovetenje z revidiranim podjetjem škoduje objektivnosti revizorja in pozitivno vpliva na verjetnost, da bodo revizorji rešili konflikt v korist revidiranega podjetja (Bamber & Iyer, 2005).

Athavale, Guo, Meng in Zhang (2022) pokažejo, da raznolikost med ključnimi revizijskimi partnerji kot podpisniki revizorjevih poročil (angl. signing auditors) ²³ zmanjšuje kakovost revidiranja, saj povečuje možnosti za konflikte in nesoglasja med ključnimi revizijskimi partnerji in revidiranimi podjetji. Ugotovili so, da večja raznolikost ključnih revizijskih partnerjev vodi do manjše verjetnosti za izdajo prilagojenih revizijskih mnenj ²⁴, večje verjetnosti za popravljanje letnih računovodskih izkazov in povečanega prirejanja poslovnega izida (angl. earnings management) pri revidiranih podjetjih. Vpliv raznolikosti v revizijski skupini na kakovost revidiranja se zmanjša s pomočjo korporativnega upravljanja, izbire ključnih revizijskih partnerjev in značilnosti revizijskih podjetij. Revizijska podjetja bi se morala osredotočiti na zmanjševanje raznolikosti ključnih revizijskih partnerjev, da bi zagotovila pregledno informacijsko okolje (Athavale, Guo, Meng & Zhang, 2022).

Revizor mora vedno ohraniti profesionalen in neodvisen odnos. Ne glede na to, ali se revizorji menjajo ali ne, je visoka stopnja neodvisnosti ključna, saj lahko bistveno vpliva na kakovost revidiranja. Dolgotrajno sodelovanje ali revizijski mandat lahko pripomore k povečanju specializacije revizorja, zlasti v smislu pridobljenega znanja, izkušenj in boljšega razumevanja delovanja revidiranega podjetja. To omogoča boljši nadzor in zaznavanje praks, kot je prirejanje poslovnega izida (angl. earnings management), kar lahko zmanjša njihovo pojavnost in posledično izboljša kakovost revidiranja (Salman & Setyaningrum, 2023).

3.4. Možnost uravnavanja poklicnega dela in zasebnega življenja za izvajalce revidiranja

Ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem (angl. work-life balance) se nanaša na sposobnost posameznika, da uskladi zadovoljstvo v osebnem življenju in poklicu z minimalnim konfliktom med obema sferama. Pri zaposlenih v revizijskih podjetjih to ravnovesje pozitivno vpliva na kakovost revidiranja (Alves, Limão & Lourenço, 2024). Dolg delovnik pogosto povzroča nezadovoljstvo med zaposlenimi, kar vodi do visoke stopnje fluktuacije. Težave pri doseganju ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem so velik izziv za zaposlene v reviziji. Pri zaposlenih, ki doživljajo nizko raven ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem, je pogosta nižja stopnja zadovoljstva pri delu in organizacijske predanosti (angl. organisational commitment) (Khavis & Krishnan, 2020). Prav tako je dokazano, da pomanjkanje tega ravnovesja povečuje stres, izgorelost, pomanjkanje koncentracije in energije ter poslabša splošno zdravje. Povezava med programi za ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem ter produktivnostjo je najmočnejša v organizacijah, v katerih prevladujejo strokovnjaki, kar je še posebej pomembno za revizijska podjetja, v katerih so nadure pogost pojav (Khavis & Krishnan, 2020).

Revizorji, ki zaznavajo boljše ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, so manjkrat povezani s popravki računovodskih izkazov pri revidiranih podjetjih (Khavis & Krishnan, 2020). Boljše ravnovesje prav tako povečuje verjetnost, da bodo prilagodili svoje poročilo z dvomom o sposobnosti podjetja, da posluje kot delujoče podjetje (angl. going concern opinion) ob finančnih težavah (Khavis & Krishnan, 2020). Revizorji, ki so bolj zadovoljni in uživajo v boljšem ravnovesju med poklicnim in zasebnim življenjem, bodo verjetneje odkrili in omejili kršitve načela spoštovanja nastanka poslovnega dogodka, kjer revidirana podjetja le dosegajo svoje referenčne (ciljne) vrednosti zaslužka, kot tam, kjer revidirana podjetja ne dosegajo svojih referenčnih vrednosti. Boljše ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem je pozitivno povezano s kakovostjo revidiranja (Khavis & Krishnan, 2020).

Če zaposleni v revizijskih podjetjih dosežejo dobro ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, občutijo večjo vitalnost, psihološko dobro počutje ter manjšo željo po menjavi zaposlitve. To je še posebej pomembno za revizijska podjetja, v katerih je delo nadur pogosto pričakovano, poleg tega pa delo pogosto vključuje tudi potovanja, kar lahko poveča konflikte med poklicnim in zasebnim življenjem (Alves, Limão & Lourenço, 2024). Ravnovesje med delom in zasebnim življenjem vpliva na zadovoljstvo pri delu, saj konflikti med delom in družino vodijo do nižje stopnje zadovoljstva. Prav tako lahko neravnovesje poveča namero zaposlenih, da zapustijo podjetje, medtem ko lahko dobro ravnovesje to namero zmanjša zlasti pri revizorjih v velikih revizijskih podjetjih. Preobremenjenost z delom lahko škodljivo vpliva na ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, kar negativno vpliva na zadovoljstvo pri delu, organizacijsko pripadnost in namero fluktuacije. To področje je še posebej relevantno za revizijska podjetja, ki sprejemajo odločitve o pričakovanih obremenitvah revizorjev (Alves, Limão & Lourenço, 2024).

Ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem je negativno povezano z namero menjave zaposlitve in pozitivno povezano z zadovoljstvom pri delu. Pomembno je predvsem za revizorje z nizko motivacijo, saj neravnovesja med delom in zasebnim življenjem ni mogoče nadomestiti z motivacijo (Alves, Limão & Lourenço, 2024).

Kot navajajo Hermanson, Houston, Stefaniak in Wilkins (2016), sedanja generacija revizorjev posveča več pozornosti ravnovesju med poklicnim in zasebnim življenjem kot prejšnje generacije. To bodo morala revizijska podjetja v prihodnje upoštevati, če želijo učinkovito zaposlovati in obdržati zaposlene.

Celoten članek je dostopen za naročnike!