TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

1. Revizija se v delu, v katerem izpodbija tožeča stranka sodbo sodišča druge stopnje v drugem odstavku izreka (zavrnitev pritožbe tožeče stranke kot neutemeljene), zavrne kot neutemeljena;

2. V ostalem delu se reviziji ugodi in se sodba sodišča druge stopnje v prvem, tretjem in četrtem odstavku izreka spremeni tako, da se glasi:

"Pritožba tožene stranke se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi tudi v delu, v katerem je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku ugodilo".

3. Vsaka stranka nosi svoje stroške revizijskega postopka.

Uvodni del 48.a člena ZLPP je uzakonil domnevo, da je družbena lastnina oškodovana v vseh primerih, naštetih v omenjenem zakonskem določilu. Tisti, v katerega breme je domneva uzakonjena, pa lahko dokazuje nasprotno (tretji odstavek 221. člena ZPP 1977).

Omenjena domneva se v obravnavanem primeru nanaša tudi na ukrep, izrečen v točki I/3 izreka odločbe tožene stranke. Ta ukrep je tožena stranka izrekla tožeči stranki, ker je na podlagi revizijskega poročila ugotovila, da naj bi prišlo do oškodovanja družbene lastnine po 7./ in 10/ točki 48a člena ZLPP. Revizijsko poročilo je javna listina, ki dokazuje resničnost v njej (listini) ugotovljenih dejstev. Dovoljeno pa je dokazovati, da so dejstva v javni listini neresnično ugotovljena (prvi in tretji odstavek 230. člena ZPP 1977). Nepravilno evidentiranje poslovnega dogodka ni podlaga za ugotovitev oškodovanja družbene lastnine. Če tožeča stranka dokaže, da gre za drugačen poslovni dogodek kot to izhaja iz knjigovodskih podatkov, in da zaradi njega družbena lastnina ni bila oškodovana, ji ni mogoče izreči ukrepov iz 48č člena ZLPP.

Odpise terjatev ureja v 50. členu ZR in pozna dve vrsti odpisov: s popravkom vrednosti v celoti (sedmi odstavek 50. člena) in dokončni odpis z neposrednim odpisom (dvanajsti odstavek 50. člena). Do odpisa s popravkom vrednosti v celoti je prišlo, če so bile izpolnjene predpostavke iz sedmega odstavka 50. člena ZR. Zaradi izpolnitve omenjenih predpostavk so bile terjatve dvomljive, zato jih podjetje ni moglo izkazovati kot prihodek. To pa ni pomenilo, da jih zaradi možnosti izterjave ni imelo več evidentiranih. Izostanek ustrezne aktivnosti za njihovo izterjavo pa pomeni po določbah ZLPP oškodovanje družbene lastnine. Ustrezna aktivnost, ki upravičuje neupoštevanje omenjenih terjatev pri sestavi otvoritvene bilance po določbah ZLPP, pa je tista, ki po 7. točki 48a člena ZLPP utemeljuje njihov odpis. Pri tem ZLPP ne dela nobene razlike glede odpisov po sedmem ali dvanajstem odstavku 50. člena ZR.