TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

S sodbo Vrhovnega sodišča št. XI Ips 22374/2014 z dne 3. 7. 2014 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru št. I Kp 22374/2014 z dne 4. 6. 2014 in s sklepom Okrožnega sodišča na Ptuju št. II Ks 22374/2014 z dne 31. 5. 2014 je bila pritožniku kršena pravica iz 22. člena Ustave.   Pritožnik sam nosi svoje stroške postopka z ustavno pritožbo.

Bistvena vsebina pravice iz 22. člena Ustave je v tem, da posamezniku zagotavlja možnost, da se udeležuje postopka, v katerem se odloča o njegovi pravici, ter možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembni za odločitev o njegovi pravici. Po ustaljeni ustavnosodni presoji iz 22. člena Ustave izhaja tudi pravica do obrazložene sodne odločbe in s tem obveznost sodišča, da se seznani z navedbami strank, jih pretehta in se do bistvenih navedb v obrazložitvi odločbe tudi opredeli.   S tem, ko zunajobravnavni senat pritožnika ni seznanil z uradnim zaznamkom, slednji pa je očitno vplival na odločitev o odreditvi pripora, je bilo pritožniku onemogočeno aktivno sodelovanje v postopku, saj se ni mogel izjaviti o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev. Zato mu je bila kršena pravica do izjave iz 22. člena Ustave.   Pritožnik je kršitev pravice do izjave izrecno in obrazloženo uveljavljal tudi v pritožbi zoper sklep o odreditvi pripora, Višje sodišče pa se do njegovih navedb ni z ničimer opredelilo. S tem je Višje sodišče zagrešilo še dodatno kršitev 22. člena Ustave, in sicer z vidika pravice do obrazložene sodne odločbe. Enako kršitev je zagrešilo tudi Vrhovno sodišče, ki je odločitev zunajobravnavnega senata in Višjega sodišča potrdilo, čeprav je pritožnik v vseh pravnih sredstvih izrecno uveljavljal kršitev pravice iz 22. člena Ustave, in sicer tako z vidika pravice do izjave kot tudi z vidika pravice do obrazložene sodne odločbe.