TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje:

-razveljavi v točki I in ugodilnem delu točke II izreka ter se tožba zavrže v delu, ki se nanaša na zahtevek za ugotovitev, da je nezakonita redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov z dne 1. 7. 2013 in da delovno razmerje med strankama na njeni podlagi ni prenehalo, ampak je trajalo do 22. 1. 2014 ter na zahtevek za obračun odškodnine (pravilno denarnega povračila) v višini 2.467,14 EUR, plačilo prispevkov za socialno varnost in akontacije dohodnine ter izplačilo neto zneska tožnici z zakonskimi zamudnimi obrestmi;

-spremeni v točki IV izreka, tako da se stroški postopka, ki jih je tožena stranka dolžna povrniti tožnici, znižajo z zneska 464,41 EUR na znesek 105,93 EUR.

V preostalem se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem in nespremenjenem izpodbijanem delu (točka III izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka je dolžna tožnici v roku 15 dni povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 130,97 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Tožnica je za kršitev svojih pravic v zvezi z obstojem delovnega razmerja izvedela najkasneje takrat, ko je prejela elektronsko sporočilo pooblaščenca tožene stranke, v katerem je bilo navedeno, da je tožena stranka tožnici odpovedala delovno razmerje. Tožnica tožbe, ki se nanaša na nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ni vložila v roku 30 dni iz 3. odstavka 200. člena ZDR-1. Zato je treba njeno tožbo v tem delu zavreči (274. člen ZPP).

V konkretnem primeru ne pride v poštev uporaba določbe četrtega odstavka 131. člena ZDR o tem, da ima delavec, ki ima pravico do sorazmernega dela letnega dopusta, pravico do sorazmernega dela regresa. Tožnica bi na podlagi 162. člena ZDR imela pravico le do sorazmernega dela letnega dopusta le v primeru, če bi ji delovno razmerje v tekočem koledarskem letu prenehalo pred 1. julijem. Tožnici je delovno razmerje prenehalo 31. 7. 2013, zato je upravičena do celotnega regresa za letni dopust, ker je pred uveljavitvijo ZDR-1, ki je pričel veljati 12. 4. 2013, pridobila pravico do celotnega letnega dopusta za leto 2013 in s tem tudi pravico do celotnega regresa za letni dopust.

Pri delavcih, ki jim je delovno razmerje prenehalo 1. 7. 2013 ali kasneje v tem v koledarskem letu, je glede izrabe letnega dopusta in s tem glede pravice do regresa za letni dopust, potrebno upoštevati ureditev iz ZDR in ne ZDR-1.