TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbi se ugodi in se sklep prve stopnje spremeni tako, da se predlog za obnovo postopka zavrže.

Tožena stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

 

Sodišče prve stopnje storilo napako, ko je v sklepu z dne 12.11.1999 zapisalo, da zoper sklep o ustavitvi postopka zaradi neplačila sodne takse za tožbo ni pritožbe. Če bi se tožeča stranka zoper sklep kljub temu pritožila, bi bila takšna pritožba ne glede na napačen pravni pouk dopustna. Vendar pa tožeča stranka tega ni storila. Predložitve potrdila o plačilu sodne takse tudi po vsebini ni mogoče šteti za pritožbo zoper sklep. V tem svojem dopisu namreč tožeča stranka obvešča sodišče, da je v roku, ki ji ga je dalo, plačala sodno takso za tožbo, in prosi za nadaljevanje postopka. V njem ne nasprotuje izdanemu sklepu oziroma ne izraža nestrinjanja z njim. Zato sodišče prve stopnje tega obvestila ni štelo za pritožbo, postopka pa glede na izdani sklep samo tudi ni moglo nadaljevati. Napačen pravni pouk res ne more biti v škodo stranki. Vendar pa tožeča stranka tudi sama ni ravnala pravilno. Če bi se ravnala v skladu s pravnim poukom in torej štela, da je sklep pravnomočen že z dnem izdaje, bi morala že tedaj vložiti predlog za obnovo postopka. Tudi tega ni storila. Tožečo stranko v postopku zastopa kvalificirana pooblaščenka, zato ni mogoče slediti njeni trditvi v predlogu za obnovo postopka, da je za stališče sodišča prve stopnje, da je sklep o ustavitvi postopka pravnomočen, zvedela šele s prejemom dopisa sodišča z dne 17.3.2004. Če bi namreč sledila pravnemu pouku, bi štela, da je sklep o končanju postopka postal pravnomočen celo prej, kot pa je dejansko postal (z iztekom pritožbenega roka). Tako se izkaže, da je pravilno stališče pritožbe tožene stranke, da je tožeča stranka zamudila subjektivni rok za obnovo postopka, kot ga določa 2. točka 1. odstavka 396. člena ZPP.