TFL Vsebine / TFLGlasnik

Naj že uvodoma poudarim, da Roberta Preiningerja, odvetnika v Šmarju pri Jelšah, ne poznam. Nikoli se nisva srečala niti v pravdnih zadevah, s katerimi sem se ukvarjal kot odvetnik, niti v zasebnih stikih. Nisem njegov dolžnik, da bi mu pel slavo, hvalnice, razširjal njegov ugled, dobro ime in pisal ode. Nasprotno, dobro poznam Kodeks odvetniške poklicne etike OZS, ki so ga odvetniki sprejeli na letnem občnem zboru 17. junija 1967. Nov kodeks je OZS sprejela 16. decembra 1996 in dopolnila 7. decembra 2001. Kodeks OZS v prvi točki poudarja, da vsebuje zapis načel in pravil, po katerih se ravnajo odvetniki pri opravljanju svojega poklica. Odvetnike obvezuje, da tekmujejo v kakovosti svojega dela in izvršujejo svoj poklic kvalitetno, dostojno ter so spoštljivi do odvetnikov, strank, državnih organov in vseh udeležencev v pravdnih postopkih. Odvetnik, ki pohvali kvalitetno delo kolega, pokaže lastno kolegialno zrelost. To ni agitprop.

Agitprop je skrajšana oblika poimenovanja za oddelek za agitacijo in propagando. Oddelki za agitacijo in propagando so bili sestavni del centralnih in regionalnih komitejev partije v Sovjetski zvezi. Cilj agitpropa je bilo širjenje komunističnih idej v Sovjetski zvezi in tujini. S propagandnimi informacijami so podpirali in poveličevali dosežke komunističnih oblasti, politiko ZDA in Zahodne Evrope pa so prikazovali kot politiko imperialističnega in kapitalističnega izkoriščanja. Kaj ima agitprop skupnega z odvetniško etiko, ne vem.

V svojem prispevku o kreditni pogodbi sem nameraval poudariti, kakšne pravne posledice povzroči pogodba, ki je zapisana v obliki notarskega zapisa, ker se mora upoštevati 43. člen Zakona o notariatu. Pogodba mora izraziti pravo in pristno poslovno voljo strank, ki obsega ves čas trajanja pogodbe. Pogodbena volja predstavlja pravi poslovni namen in potrjuje, da je volja v notarskem zapisu izraz resnične odločitve strank.

Zadržal sem bom le pri stavku, ki se nanaša na kreditno pogodbo v švicarskih frankih in v katerem je odvetnik Kristan v že omenjenem članku zapisal: »Gre za klasično aleatorno pogodbo, pogodbo o tveganju, ki je dopustna.«³

Nikakor se ne strinjam z definicijo kreditne pogodbe kot aleatorne pogodbe. Francoski civilni zakonik (Code civil, imenovan tudi Code Napoléon, 1804) je uzakonil področje civilnega prava. Code civil je predpisal posojilno pogodbo in aleatorno pogodbo. Posojilno pogodbo določajo členi od 1874 do 1914. Zakonik predpisuje enakovrednost dajatev. Kadar pa je enakovrednost odvisna od negotovega dogodka, je pogodba po členu 1104/2 aleatorna. Člen 1964/1 Code civil določa, da je aleatorna pogodba vzajemno obvezni dogovor, katerega učinki so odvisni, kar zadeva koristi in izgubo za eno stranko, več strank ali za vse stranko, od negotovega dogodka. Podlaga za aleatorno pogodbo je negotov dogodek. Negotovi dogodek ni rezultat pogodbene volje, to je nastanek dejstva ali dejanja, ki je realno mogoče, vendar stranke ne morejo odločati o njem ali vplivati na nekaj negotovega, na njegov nastanek, potek in prenehanje. Negotovi dogodek, ki ga imenujemo slučaj, nastane zaradi zunanjih dejavnikov izven ravnanja ali volje strank. Aleatorne pogodbe so po členu 1964 Code civil zavarovalna pogodba, mornarsko posojilo, igra in stava, pogodba o dosmrtnem preživljanju. Podlaga za aleatorno pogodbo je negotovi dogodek. To ni rezultat pogodbene volje, ampak nastanek dejstva ali dejanja, ki je realno mogoče, vendar stranke ne morejo vplivati na njegov nastanek in prenehanje.

Tvegane pogodbe ali pogodbe na srečo (aleatorne pogodbe) so v starejših zakonodajah posebna skupina odplačnih in neodplačnih pogodb, za katere je značilno, da je pozitivna pogodbena korist za eno ali drugo stranko izključno ali vsaj pretežno odvisna od golega naključja. To je mnenje profesorja Štempiharja. V resnici je pravi in edini razpoznavni znak pri vseh tveganih pogodbah, da je pri odplačnih pogodbah izpodbijanje zaradi nadpolovičnega prikrajšanja izključeno, ker se polovica negotove celote ne more določiti.⁴

Po mnenju prof. Cigoja so tvegane pogodbe podvrsta odplačnih pogodb, zanje je značilno, da se interesa strank, ki ga prejmejo iz dogovora, ne da vrednotiti ob sklenitvi pogodbe. Vrednost izpolnitve je odvisna od nekega negotovega dogodka, kot so smrt zavarovatelja življenjskega zavarovanja, pogodba o dosmrtnem preživljanju, pogodba o preužitku, izid igre, stava, loterija in žreb. Tvegane pogodbe niso samo tiste, ki jih zakon našteva kot pogodbe na srečo, ampak tudi druge, ki nastanejo v praksi.⁵

Naslednji civilni zakonik je bil leta 1918 izdan Občni državljanski zakonik (slavni ODZ) avstrijske monarhije. ODZ v svojem besedilu ne omenja izrecno aleatorne pogodbe. Zakonik obravnava v 29. poglavju pogodbe na srečo. Paragraf 1267 določa, da je pogodba, s katero se obljubi in sprejme nada še negotove koristi, pogodba na srečo. Pri tem, ali se za to kaj obljubi ali ne, je pogodba odplačna ali neodplačna. Predmet pogodbe na srečo je »nada«, kar predstavlja obvezo, da se izpolni konkretna dajatev ali storitev. Sama realizacija pogodbe, ki je sicer konkretna, pa ni odvisna od pogodbene volje, temveč od slučaja. Paragraf 1268/2 ODZ ni dopuščal nadpolovičnega prikrajšanja pri pogodbah na srečo. Uspeh j odvisen od srečnega naključja in zato ni mogoče vnaprej določiti dajatve ali storitve po obsegu.

Švica je sprejela obligacijski zakonik leta 1911. Splošni del zakonika se ne ukvarja z aleatornimi pogodbami. V drugem delu zakonika, ki normira posamezne pogodbe, pa so določila o igri in stavi (členi 513‒515) in o dosmrtni renti ter o dosmrtnem preživljanju (členi 516‒529). Švicarski zakonik ureja posojilno pogodbo v posebnih členih 312‒318.

Italijanski civilni zakonik iz leta 1942 (Codice civile) obravnava obligacijska razmerja v knjigi IV, členi 1173‒2058. Prvi del vsebuje splošne norme o obligacijah, drugi del obravnava posamezne pogodbe. Člen 1469 Codice civile omenja aleatorno pogodbo in se glasi: »Norme predhodnih členov (členi 1173‒1468) se ne uporabljajo za aleatorne pogodbe, glede na njihovo vsebino ali voljo strank.« Codice civile v posebnem delu tudi normira zavarovalno pogodbo ter igro in stavo.

Osnutek Zakona o obligacijah in pogodbah profesorja Konstantinovića ne ureja aleatornih pogodb. Le v členu 107/5 osnutka zakonski predlog ne dovoljuje zahtevka stranke na osnovi nadpolovičnega prikrajšanja.⁶

Prvi obligacijski zakon v nekdanji SFRJ, Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR),⁷ je institut nadpolovičnega prikrajšanja (člen 139) nadomestil s čezmernim prikrajšanjem. Pravilo čezmernega prikrajšanja je obdržal tudi Obligacijski zakonik (OZ).⁸ Ne ZOR ne OZ nista posebej predpisovala pravil o aleatornih pogodbah. Ostale so posamezne pogodbe, kot so pogodba o dosmrtnem preživljanju in preužitku ter zavarovalna pogodba.

Področje aleatornih pogodb pokriva tudi Zakon o igrah na srečo (ZIS).⁹ Po 2. členu ZIS so igre na srečo igre, pri katerih imajo udeleženci za plačilo določenega zneska enake možnosti zadeti dobitke, izid igre pa je izključno ali pretežno odvisen od naključja ali klasičnega negotovega dogodka. Po 10. členu ZIS so klasične igre na srečo loterija, tombole, športne napovedi, športne stave, srečelovi in podobne igre.

Če se kreditna pogodba opredeli kot aleatorna pogodba, mi prideta na misel Prešernova zabavljiva zapisa: »Ko vsaka ni žival lisica, tak vsaki ni napis pušica,« in »Prišli bi že bili Slovencem zlati časi, ak klasik bi bil vsak pisar, kdor nam kaj kvasi.« Ne glede na to, kaj si mislimo, to je kultura, in ne agitprop.

¹ Kristan, J.: Kreditna pogodba v švicarskih frankih ‒ ne ve se katerič že, Odvetnik št. 3 (116) – poletje 2024, str. 38.

² Ilc, J.: Kreditna pogodba v švicarskih frankih, Odvetnik, št. 1 (114) – zima 2024, str. 11.

³ Kristan, J., naved. delo, str. 41.

⁴ Štempihar, J.: Civilno pravo, osnutek splošnega dela obveznosti, Ljubljana 1952, str. 87.

⁵ Cigoj, S.: Obligacijsko pravo, splošni del, Ljubljana, 1962, str. 96.

⁶ Konstantinović, M.; Obligacije i ugovori. Skica za zakonik o obligacijama i ugovorima, Beograd 1969.

⁷ Ur. l. SFRJ, št. 29/78.

⁸ Ur. l. RS, št. 83/01.

⁹ Ur. l. RS, št. 27/95, 14/11.