TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahtevi za varstvo zakonitosti se delno ugodi, izpodbijani sklep se v drugem odstavku, torej v izreku o zavrženju tožbe in razveljavitvi dosedanjih pravdnih dejanj, razveljavi, zadeva pa vrne Okrajnemu sodišču v Ljutomeru v nadaljnje postopanje.

V ostalem se zahteva za varstvo zakonitosti zavrne.

Določbe ZPP omogočajo sodišču, da podvomi o svoji stvarni pristojnosti, določi drugo stvarno pristojno (redno ali specializirano) sodišče in mu zadevo po pravnomočnosti odstopi (prvi odstavek 23. člena ZPP).

Problem obravnave pravne narave spora in resnične stvarne pristojnosti nastopi šele tedaj, če sodišče, ki mu je bila zadeva odstopljena, sproži spor o pristojnosti (24. do 26. člen ZPP).

Zahteva za varstvo zakonitosti torej v tem delo izpodbijanemu pravnomočnemu sklepu neutemeljeno očita kršitev določb ZPP o stvarni pristojnosti, predvsem pa se neutemeljeno (preuranjeno) spušča v razlago, kakšno pravno razmerje je med strankama spora podano in ali je odločitev o stvarni nepristojnosti v skladu z določbami ZDru in določbami ZUS.