TFL Vsebine / Odločbe Vrhovnega sodišča

Zahtevi zagovornika obdolženega Š.H. se deloma ugodi in se izpodbijani pravnomočni sklep spremeni tako, da se pripor zoper osumljenca odredi le iz razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP).

V ostalem se zahteva zavrne.

Kljub temu da sta v postopku odločanja o odreditvi pripora obdolženec in njegov takratni zagovornik pritrdila stališču, da je podan priporni razlog koluzijske nevarnosti, to ni odvezalo sodišča dolžnosti, da določno navede tiste posebne okoliščine, na podlagi katerih sklepa, da je podana opravičena bojazen, da bo obdolženec oviral potek kazenskega postopka, s tem da bo vplival na priče.

Določba 2. točke 1. odstavka 201. člena ZKP, ki ureja priporni razlog koluzijske nevarnosti, zahteva ugotovitev posebnih okoliščin, ki neposredno kažejo na možnost vplivanja na priče, udeležence ali prikrivalce. To pomeni, da ne zadostuje abstraktna možnost vplivanja, ki je podana vselej, kadar je treba zaslišati določene osebe.

Za odreditev pripora iz razloga po 3. točki 1. odstavka 201. člena ZKP, ko gre za kazniva dejanja, s katerimi se varnost ljudi hudo ogroža, zadošča že manjša stopnja ponovitvene nevarnosti, kot pri tistih kaznivih dejanjih, s katerimi ta varnost ni v tolikšni meri ogrožena. Obdolženčevo rafalno streljanje iz neposredne bližine proti skupini ljudi pomeni hudo ogrožanje njihove varnosti.