TFL Vsebine / Odločitve Ustavnega sodišča

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 111/2004 z dne 21. 10. 2004 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani št. I Kp 1060/2003 z dne 11. 12. 2003 in s sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani št. I K 683/2000 z dne 2. 6. 2003 se ne sprejme.

Iz 22. člena Ustave, ki je poseben izraz pravice do enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave, med drugim izhaja tudi dolžnost sodišča, da pretehta navedbe strank in na podlagi enakopravno izvedenega dokaznega postopka odločti o obtožbi ter v obrazložitvi sodbe z razlogi za svojo odločtiev seznani stranke. Prvostopenjsko sodišče se je na podlagi izvedenega dokaznega postopka v obrazložitvi svoje sodbe opredelilo do pritožnikovega zagovora in v povezani z ostalimi izvedenimi dokazi ocenilo, zakaj slednji ni verodostojen. Pri tem je svojo odločitev razumno obrazložilo. Višje sodišče je ob tem, da se je strinjalo z dokazno oceno prvostopenjskega sodišča, tudi samo ocenilo in razumno obrazložilo, zakaj so navedbe oškodovanca verodostojne in prepričljive. Zato za zatrjevano kršitev 22. člena Ustave očitno ne gre. Za očitek o tej kršitvi tudi ne zadošča zgolj nestrinjanje pritožnika z oceno in presojo, ki jo je v izpodbijani sodbi zavzelo Vrhovno sodišče.